Šole znova odpirajo vrata. Seveda na teh straneh pišemo o (planinskih, gorniških, …) in v tej vsebini o alpinističnih šolah. Zaznano ponudbo izobraževalnih programov (ki je, mimogrede, res takšna, da lahko že v naslednjih dveh letih pričakujemo popolnoma nov preboj slovenskega alpinizma), zaradi (pre)obširnosti dodajamo kar v Obvestila. Če ste (že) alpinist(ka), Vas je zagotovo že kdo vprašal, kam naj gre v (recimo mu) v tečaj, (če so že tečajniki), da bo po njegovih merah in željah. Ker se je v zdajšnjem času treba vprašati tudi o cenah, tako ostaja izbira na posamezniku, zagotovo pa so značilnosti produkcije in značaj posameznih odsekov že dolgo širše znani.
Zato bi morda v drugo smer (znova) zapisali, da se že vedno in precej pozna obdobje, ko so v šole jemali (pre)stare udeležence. To na eni strani tepe še danes, na drugi pa odraža stanje rezultatov (lahko gledamo tudi širše, saj večina teh prestarih hitro konča v vse bolj povprečni in pod… GRS). Izvrstne dosežke, če izvzamemo alpinistično plezanje z orodji, ki omogočajo, da se ne snemajo (odvržejo) rokavice, lahko pač dosegajo le ne prav stari, … Bi pa človek pred temi vsakoletnimi “akcijami” vsekakor pričakoval, da bi zaznali izpopolnjevalno-usklajevalni seminar alpinistični inštruktorjev in gorskih vodnikov, ki p(r)odajajo znanje in izkušnje!? Vaga experantia – nezanesljiva izkušnja naj alpinistična šola ne bo!
TABORI, ODPRAVICA in IZLET
Kratko, a sladko – vikend tabor v Lienških Dolomitih
Jože Kokalj: Prvotno načrtovani tabor v Lienških Dolomitih, ki bi moral potekati prvi vikend avgusta, nam je odplaknil dež. A kjer je volja, tam je pot – in že naslednji vikend nam je vreme postreglo s soncem in odličnimi razmerami. Tako smo se v petek, 8. avgusta 2025, odpravili na pot: eni iz Ljubljane, drugi iz Celja, zvečer pa smo se vsi zbrali v kampu Seewiese pri Tristachu.
V zgodnjih jutranjih urah smo po zajtrku sedli v avto in se zapeljali do parkirišča pri Dolomiten Hütte, nato pa zagrizli v klanec proti koči Karlsbader Hütte. Z vsakim premaganim višinskim metrom se je jutro prebujalo v vse lepši dan in kazalo se je, da nas čaka res čudovit plezalni dan. Po dobrih dveh urah dostopa smo prispeli pod smer Direkte Nordwand (430 m, VI-). Začetni raztežaji, ki ne presegajo težavnosti IV, so bili kot nalašč za ogrevanje v severni steni Seekofela. Sredi smeri je sledila prijetna popestritev – gib čez manjši previs in kasneje v zgornjem delu še kamin, ki je bil sicer moker, a ni predstavljal večjih težav. Smer je odlično navrtana, zelo lepo sledljiva in ponuja kompaktno skalo od začetka do konca. Presenetilo nas je le, da je bila stena kljub sončnemu dnevu rahlo vlažna, kar pa na koncu ni bistveno vplivalo na plezanje. Plezali smo v navezi treh. Vsa sidrišča so bila udobna, smer pa smo preplezali v slabih štirih urah in pol. Na vrhu Seekofela (2738 m) so nas pričakali čudoviti razgledi ter znana obraza – tečajnik Rok in alpinist Dani, ki sta plezala tik pred nami. Sledil je sestop in zbor v kampu, kjer smo se ob pivu in osvežujoči rumeni lubenici, ki je poskrbela za hidracijo po celodnevnem plezanju, prijetno podružili z ostalimi ferajnovci. Nekateri so popoldan izkoristili še za kopanje v jezeru, drugi pa so raje klepetali in načrtovali smeri za naslednji dan.
V nedeljo zjutraj smo se odločili, da se v navezi treh ponovno odpravimo v Gamsplatte (270 m, V-). Tik preden smo vstopili v zadnje melišče, smo na vrhu zagledali navezo dveh in si mislili: Odlično, pravi trenutek – ko bomo prišli do smeri, bo že prosta. A izkazalo se je, da ni bilo tako. Omenjena naveza je namreč plezala zelo preudarno in počasi, zato smo se odločili, da začetne raztežaje preplezamo po levi strani izbrane smeri, nato pa na gredini prečimo in vstopimo v našo smer. Taktika se je izkazala za zelo uspešno. Zgornji del smeri je naravnost čudovit – tako lepa plata, da človek lahko samo vriska od navdušenja nad kompaktnostjo skale in lepoto linije. Tokrat je bila skala popolnoma suha, kar je vzpon naredilo še prijetnejši. Na vrhu hriba Kleine Gamswiesenspitze (2454 m) smo uživali kot prvi pristopniki tistega dne. Razgledi so bili čudoviti, mir pa popoln. Po krajšem oddihu smo začeli s sestopom v dolino in z zanimanjem opazovali preudarno navezo, ki še vedno ni izplezala iz smeri.
Plezalni vikend smo sklenili z (malce okrnjenim) zaključkom v Dolomiten Hütte, saj so bili nekateri člani še vedno v stenah. Vseeno pa je bilo vzdušje prijetno – vikend je bil več kot uspešen. Za konec lahko v imenu vseh povem, da smo se imeli odlično in želimo si še veliko takšnih uspešnih taborov ter prijetnih druženj.
Preplezane smeri:
– Gamswiesenspitze: Gamsplatte, V-, 270 m (Anja Blatnik, Jože Kokalj, Anja Ulaga,
Patricija Verdev, Alain Jakopič, David Pečnik, Matija Jošt)
– Seekofel: Direkte Nordwand Seekofel, VI-, 430 m (Danijel Žagar, Rok Janežič, Anja
Blatnik, Jože Kokalj, Anja Ulaga)
– Kleine Laserzwand: Bügeleisenkante, IV, 525 m (Patricija Verdev, Alain Jakopič),
Egerländerkante, III+, 630 m (Brane Povše, Polona Povše)
– Große Laserzwand Nordwand: Egger Mayr, V-, 400 m (Matija Jošt, David Pečnik)
– Teplitzer Spitzer: Domenigg-Fuhre, IV, 315 m (Danijel Žagar, Rok Janežič)
Poljski tabor Wilder Kaiser
Bolivija 2025
Uroš Oblak in Urban Bolta sta se podala v Bolivijo. Cilj je bil Cordillera Real (kraljevska kordilijera), gorstvo z vrhovi med 5000 m in 6500 m. Rezultat je seznam opravljenih vzponov:
Pico Austrija (5230 m), pristop
Ala Derecha (5482 m), PD
Cabeza de Condor (5648 m), Southwest ridge variaton, AD+
Ala Izquerda (5532 m), Right route, D-
Pico Eslovenia (5447 m), PD
Huayana Potos (6088 m), normalna smer, AD-
Chachachomani (6074 m), West flank route, PD
GRS izlet
Na zadnji avgustovski vikend so se člani GRS Kranj odpravili na plezalno druženje v pogorje Rosengartenspitze oz. Catinaccio — plezalni tabor so organizirali v spomin na našega tragično preminulega člana Aleša Ekarja, ki je kot strasten plezalec večkrat zavil tudi v dolomitske stene.
Dih jemajoče poglede na strme gorske velikane nam je nekoliko zameglilo slabo in muhasto vreme. Vseeno pa smo kratke dni dodobra izkoristili — plezali so nekoliko krajše smeri, bežali pred dežjem in se predvsem dobro podružili.
V soboto so jih z obiskom prijetno presenetili člani tamkajšnje reševalne skupine. V čast jim je, da so si vzeli čas za nas — upajo, da druženje nadaljujejo enkrat v naših koncih.
Kdor čaka, dočaka … nedelja je postregla z božanskim vremenom, ampak tudi če ne bi — Dolomiti vsekakor nikoli ne razočarajo!
ALPE, PREOPREMLJANJE in NOVI ŠTIRICI
Zahodni greben Salbita (VII+, 1000 m)
Obraz Ajdovske deklice
Sašo Marković in Matej Balažic sta s soglasjem Silva Kara poskrbela za differentio v morda najbolj prepoznavni skalni podobi v Alpah. Smer ima zdaj 23 novih svedrovcev in (ne) čaka na (kakšne) vrste navez, … https://gore-ljudje.net/novosti/preopremljen-obraz-ajdovske-deklice-v-prisojniku/
Preopremljena Lepota ne pozna strahu
V JV steni Malega Grintovca (2294 m) – Kalipster
V Cinque Torri (Dolomiti) – Cerullova
HIMALAJA
Jannu Est – 2025
Predstavitev ekipe: Nico, Thibaut, Quentin in Benjamin …
Swat GARS 2025 – italijanska alpinistična odprava v Pakistan
Sedem članov G.A.R.S. (Gruppo Alpinisti Rocciatori Sciatori) iz Società Alpina delle Giulie – sekcije CAI iz Trsta – se je konec avgusta 2025 odpravilo v Pakistan, natančneje v gorovje regije Swat, z namenom alpinistične raziskave in prispevka k trajnostnemu razvoju območja.
Ekipa se je razdelila v dve skupini: Lorenzo Adamo, Mauro Bologna, Giorgio Gregorio in Giulio Valenti bodo raziskovali še nepoznano območje, kartirali novo trekking pot in prispevali k pripravi vodnika, ki ga pripravlja Carlo Alberto Pinelli (Mountain Wilderness).
Mauro Dall’Argine, Mauro Florit in Paolo Pezzolato se bodo posvetili plezanju neosvojene granitne stene Diwangar (700 m visoka, 10 km dolga), ter opremili območje za bodoče plezalne tečaje lokalnih vodnikov.
Projekt je del širše pobude Swat Project, ki jo že več let vodi Mountain Wilderness. Cilj je vzpostaviti trajnostni turizem, ki ga upravljajo lokalne skupnosti. Do zdaj so organizirali tečaje za mlade vodnike — v zadnjem času tudi za dekleta — in spodbujajo spoštljiv odnos do narave.
Odprava bo prispevala k nastajajočemu vodniku po trekking poteh, ki bo služil kot orodje za razvoj ekološkega turizma in zaščito regije pred neurejenim množičnim obiskom.
Regija Swat ima tudi bogato arheološko zgodovino, ki jo je v 50. letih začel raziskovati Giuseppe Tucci. Njegovo delo se nadaljuje v lokalnem muzeju, ki je danes središče italijanskih raziskovalnih ekip.
Projekt financira Società Alpina delle Giulie APS s podporo CAI. Medijski partner je Lo Scarpone, tehnično opremo pa prispeva Ferrino. Mountain Wilderness International je omogočil udeležbo lokalnega mladega vodnika Ibrarja Khana, ki je že opravil tečaj leta 2018.
OD TOD IN TAM
Ojstrica – Zmaj+Tempelj skrivnosti (VII)
Alpinisti in plezalci
Preprosto in počasno življenje, četudi le za kratek, a zelo dragocen čas v čarobni Istri (ki jo sicer vse bolj zalivajo obilne padavine). Z malo truda in domišljije so možna neverjetna doživetja …
Mokre rit(k)e
Vražja dekleta so se (kljub mrazu) na odpravi tudi veselo kratkočasile, …
ID
