Tedenski pregled časo-pisja, …
M. Š. na bovški občinski strani poroča o tem, da je cesta na Božco pod vrhom betonirana. Občina Bovec je v letošnjem letu pristopila k ureditvi celotne trase zgornjega dela ceste Učja-Božca, in sicer z nasipavanjem tamponskega materiala in brazdanjem obstoječega vozišča z grederjem v dolžini okoli 8 km. Dodatno se je z vrha proti Učji uredil odsek ceste v dolžini nekaj nad 1,6 km. V sklopu del je bila najprej izvedena odstranitev grmovja, posek dreves in čiščenje robov ceste, ureditev odvodnjavanja z izvedbo jaškov, prepustov in s tlakovanjem prepustov. Izvedena je bila zaključna plast voziščne konstrukcije z izvedbo armirano betonskega vozišča v širini 3,70m skupaj z muldo. Na robovih vozišča je bila urejena zatravljena bankina. Investitor je Občina Bovec, ki je za investicijo namenila skoraj 800.000,00€ (z DDV), od tega je del sredstev, 330.000,00 €, Občina Bovec pridobila s strani države (Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo) iz naslova sanacije škode po naravnih nesrečah.
Svete Višarje že 37 let povezujejo Slovence iz zdomstva, zamejstva in matične Slovenije, ki se vsako prvo nedeljo v avgustu srečujejo na Romanju treh Slovenij. Tako je bilo tudi danes dopolne. Osrednji kulturni trenutek sta prireditelja – Rafelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi – zaupala Marku Smoletu, poznavalcu Gorskega Kotarja in zbiratelju etnološkega bogastva. Slovesno bogoslužje pa je daroval ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. TDD RAI …
O tem romanju (s)poroča tudi A. K. K. na MMC RTV SLO.
K. S. pa v Turah avanturah sprašuje:130 let Aljaževega stolpa na Triglavu: simbol ali trofeja? Mineva 130 let, odkar je župnik Jakob Aljaž uresničil svoj sen o postavitvi stolpa na vrhu Triglava. Stolp je že takrat veljal za simbol slovenstva. To žlahtno vlogo pa je kulturni in zgodovinski spomenik državnega pomena ohranil vse do danes.R. K. piše o slovenski odpravi, ki je z invalidi osvojila Mali Matterhorn in Breithorn. Pot je trajala šest dni. V odpravi pa sta bila zaradi varnosti in zahtevnosti izkušena alpinista mednarodnega slovesa, zakonca Marija in Andrej Štremfelj. Ob desetletnici odbora inPlaninec, ki v okviru Planinske zveze Slovenije skrbi (za status v javnem interesu), da se v gore odpravljajo tudi gibalno in drugače ovirani, je konec julija 41-članski slovenski odpravi uspel podvig z vzponom na Mali Matterhorn (3883 m) in Breithorn (4164).
Na Siolu najdemo promocijski članek Dacia Duster in GRZS. O tem kdo so junaki slovenskih gora pa nebi izgubljali besed, saj kralj Matjaž še spi …
Matej Podgoršek, športnik po duši, ki pravi: “V gore hodimo, da naredimo nekaj zase, za svoje telo in dušo. Z višinci krepimo svoje zdravje, z lepotami narave pa duha!” se je odpravil iz doline na Kamniško sedlo in še naprej, na Brano …
Velika Baba pa mu je dala vetra, s pogledom na Krnsko jezero …
In še pravljična pot na Tolminski Kuk – z razgledi in planikami
Alenka Teran Košir (tudi na SiOLu) se je s terapevtko Natašo Pergar pogovarjala o sodelovanju s Tomažem Humarjem, ki sta ga 10. avgusta pred natanko 20 leti, po spektakularni reševalni akciji iz Rupalske stene himalajskega osemtisočaka Nanga Parbat, kjer je ujet prebil šest dni, rešila pakistanska pilota, o energiji gora, ki jo je opazovala na treh odpravah s karizmatičnim alpinistom, in prevzetosti nad smučarskimi skoki.
Pri Primorskem dnevniku pišejo o devinskem kamnoseku, ki je ustvaril Rilkejevo pešpot, in le prišel do slave. Domači jusarji bodo jutri odkrili tablo v spomin na Alojza Tomasinija, ki je pred drugo svetovno vojno pet let dolbel priljubljeno sprehajalno stezo …
Poročajo, da imajo tudi tamkajšnji gorski reševalci polne roke dela. Na Malem Krasu iskali sedmerico mladih izletnikov. Na območju vrha Mali Kras v dolinski občini od 21.20 potekalo reševanje sedmerice mladih izletnikov iz Milana, ki jih je zajela tema in ni več našla poti proti dolini Glinščice. Skupina je poklicala na telefonsko številko za klice v sili 112. Njeni člani so bili stari od 18 do 20 let, na pot so krenili približno ob 18. uri, so danes sporočili. Ko so jih gorski reševalci in gasilci našli, so vsi bili v dobrem zdravstvenem stanju. Pospremili so jih do Boljunca, kjer je sedmerica parikirala svoje avtomobile. 39-letni argentinski državljan pa se je v noči na ponedeljek izgubil na območju pod Obalno cesto. Gorski reševalci službe CNSAS so ga reševali med 3.10 in 5.20, so danes sporočili in pristavili, da je bil v opaznem spremenjenem psihofizičnem stanju. Moški je poklical številko 112 za klice v sili in dejal, da se je mudil na plaži pri Botanjku in da potem ni znal več najti steze, ki se vzpenja do Obalne ceste. Reševalna služba Sores je na kraj priklicala še policiste in gasilce. Gorski reševalci ga niso uspeli locirati prek mobilnega telefona, ker je bil mobilni signal slab. Moški se je poleg tega kljub navodilom, naj ostane na mestu, neprestano premikal. Na koncu so ga našli pri Hotelu Europa in ga predali policiji.
Prav tako so gorski reševalci iz sosednje države posredovali tudi v gorah. S Špika nad Policami, so prejeli obvestilo o poškodovanem moškem. Izkazalo se je, da je šlo za 33-letnega skavta, ki mu je spodrsnilo na stezi. Preostali skavti, ki so bili z njim, so mu pomagali do bližnje koče, kamor so gorski reševalci prišli s helikopterjem. Z vitlom so ga povzpeli na helikopter in ga odpeljali v tolmeško bolnišnico.
Pri N1 se Rok Knafelc sprašuje: Kaj se dogaja z Alpami in Himalajo? Smrt dvakratne olimpijske prvakinje v biatlonu Laure Dahlmeier v Pakistanu je ponovno opomnila na nevarnosti, ki jih prinaša alpinizem. Se tveganje povečuje tudi zaradi podnebnih sprememb? Dokaze je vse težje zanikati.
V Delu so tudi omenili Messnerjevo ganljivo slovo od Dahlmeierjeve: “Laura je bila kakor jaz.”
Tragična smrt nekdanje nemške biatlonske šampionke je slovitega alpinista močno pretresla kot človeka in kot gornika. Miha Šimnovec …
Vesna Levičnik se je za Nedeljca podala v hotel Hochschober na Turracher Höhe, ki letos praznuje 95 let, združuje zgodovino, naravno spokojnost in izjemno gostoljubje v edinstveno izkušnjo dobrega počutja. V objemu treh jezer, japonske čajnice in ogrevanega bazena v ledenem jezeru ponuja prostor, kjer razkošje pomeni pozornost, mir in občutek pripadnosti.
Meta Černoga in Katja Petrovec pa pišeta o po-poplavni obnovi in prizadetih družinah, ki so se znašle 2na suhem) …
V Dnevniku med Pismi bralcev najdemo zgovorno sporočilo. Milan Rejc, iz Bleda ob prometnem kaosu in prekomernem turizmu piše: “Tudi mene, občana Bleda in vaščana Mlina, vedno pogosteje spreletava misel o izselitvi iz tega bisera, ki zaradi neurejenega prometa vedno bolj postaja kaos, in to zelo drag kaos. Verjetno nisem edini. Zato sprašujem odgovorne, ali so v bližnji prihodnosti načrtovane take rešitve, da bo bivanje in življenje na Bledu vzdržno. Obisk turistov na Bledu je nujno treba omejiti oziroma zmanjšati. Kaj bodo odločevalci naredili za to?
Odgovor najdemo (tudi) v Gorenjskem Glasu, kjer ima Ana Šubic članek z naslovom: Ob lepotah Gorenjske kar vzklikajo. V prvih treh mesecih svetovne razstave Expo na Japonskem je razstavni prostor Slovenije poleg slovenskih gospodarskih delegacij obiskalo že skoraj 1,7 milijona obiskovalcev, največ Japoncev. Ob spoznavanju naše države so navdušeni tudi nad lepotami Gorenjske, pravi ddr. Miha Markelj iz Železnikov, ki je bil na Expu del slovenske ekipe, zadolžen za turistično promocijo …Jelena Justin pa je šla med bukvami in skalami na dialog z Velebitom. Prečenje Velebita, uvod – Velebit je najdaljši greben na Hrvaškem. Meri kar 145 kilometrov. Razteza se vzporedno z Velebitskim kanalom v smeri severozahod–jugovzhod. Na severu se začne nad Senjem in na jugu konča na reki Zrmanji. Čezenj poteka tudi znamenita Velebitska planinska pot (hrvaško Velebitski planinarski put).
Na Jezerskem bo kmalu (povsod) treba plačevati še več parkirnin. O tem piše Alenka Brun. Namesto prejšnjega Gostišča pri Planšarskem jezeru zdaj tam nastaja novo – Gostišče Jezersko ob Planšarskem jezeru. Objekt je že pod streho. Ob njem bo tudi parkirišče. Kapaciteta novega plačljivega parkirišča bo približno sto avtomobilov. O podrobnostih parkirnega režima se še dogovarjajo, vsekakor pa bodo posebno pozornost namenili obiskovalcem gostišča. Ima pa sicer občina vzpostavljena parkirišča pri lovskem domu Pod Turni, a še niso plačljiva. Ko bo zasebno parkirišče zaključeno, bodo tudi ta postala plačljiva. Dogovorili se bodo tudi o enotni tarifi. Za zdaj je predvidena parkirnina pet evrov. V dolini Ravenske Kočne je že urejeno plačljivo parkiranje, poleg brezgotovinskega plačila so uvedli tudi možnost gotovinskega plačila vnaprej v TIC Jezersko, opažajo pa, da so obiskovalci Jezerskega v času turistične sezone zelo dobro sprejeli tudi organiziran prevoz z električnim kombijem iz središča kraja v dolino Ravenske Kočne. Župan na Jezerskem je nekdanji alpinist Andrej Karničar, ki je seveda bolj kot prvotnemu planinstvu in alpinizmu naklonjen prekomernemu turizmu …
Špela Šimenc piše o: Mali izvirski poti, kot se imenuje nova tematska krožna pot, ki povezuje pet neokrnjenih izvirov v Kamniški Bistrici. Gre za izobraževalno, pohodniško in degustacijsko pot obenem, njena vloga pa je v prvi vrsti ozaveščanje o pomenu čiste pitne vode in podzemlja.
V Slovenski novicah vam Janez Mihovec ponuja ideje za izlet: sprehod do slikovitega izvira gorskega potoka. Bistrica je desni pritok Save Bohinjke pri Bohinjski Bistrici in je kraškega izvora; v obliki slikovitih slapov in tolmunov pod njimi na mah pride kar cela reka. In do jezera Kreda, kjer v beli vodi vrvi od življenja. Jezero Kreda pritegne številne kopalce, saj se voda prijetno segreje; vidljivost je praktično nična.
Tina Horvat pa piše o slovenskih alpinistih, ki so na prvem osemtisočaku postavili tudi svetovni rekord. Pred 50 leti je slovenskim alpinistom uspel vzpon na Makalu v Himalaji.
