Nuntiumas 23/25

Tedenski pregled časo-pisja, …

Teden je minil v znamenju medvedov. Kakršen odnos imamo do živali takšnega imajo one do nas, kakršen odnos imamo do narave takšnega … »Medved je napadel žensko.« Skoraj nepojmljivo za naše kraje. Imamo medvede, a napadi na ljudi so res redki in še od teh to večinoma niso napadi, ampak reakcija medveda, ki ga je človek presenetil in se v strahu brani – najboljša obramba pa je napad, pravimo. Pri nas res nismo vajeni, da bi nas ogrožale živali. Kolumnist in vremenar Andrej Veklavrh v Dnevniku sprašuje tudi: Zakaj se komarjev in klopov ne bojimo kot bolj medvedov? Verjetno ima precej več ljudi težave z zastarano boreliozo kot z napadom medveda (a hkrati je res, da je precej lažje postreliti medvede kot uničiti množico klopov).

Urška Železnik se na N1 loteva urejanje kaosa z vstopninami, kjer za obisk narave zaračunavajo vse mogoče. Na ministrstvu Ministrstvo za naravne vire in prostor mi je pristojno za te zadeve, se tega zavedajo in so že lani avgusta napovedali ureditev področja. Predlog spremembe zakona so že vložili v vladno obravnavo, so pojasnili za N1. »V zadnjih letih se je ureditev v praksi pokazala kot nezadostna. Za obiskovanje nekaterih naravnih vrednot fizične oziroma pravne osebe, večina brez formalno urejenih razmerij do države, obiskovalcem zaračunavajo razna plačila, kot so vstopnine, ekološke takse, cestnine in parkirnine, praviloma brez pridobljenega sklepa ministra o potrditvi višine vstopnine. Zahtevana plačila so visoka in v nekaterih primerih nekajkrat presegajo stroške za ureditev naravne vrednote,« so zapisali v predlogu, ki so ga vložili na vlado.

V Nedeljcu gre Katja Petrovec najprej na Vršič, kjer se pripravljajo na nov prometni režim: Lepote Vršiča odslej za zapornicami. Od letošnje jeseni bo na Vršiču potekal nov prometni režim z dvema zapornicami na obeh straneh Vršiške ceste. Država želi reševati prometne zamaške, domačini se teh bojijo.
Potem pa še na skriti biser nad Preboldom: na vrhu nas namesto koče čaka Blažev bivak. Golava je 834 metrov visok vrh nad Preboldom, dosegljiv prav vsakomur. Menda so srbski geodeti nekoč napačno zapisali ime vedo povedati domačini in tod okoli črke j v Golavi ne boste slišali.
JK pa povzema prigodo Kitajca Peng Yujiang, ki je vzletel z nadmorske višine približno 3000 metrov v gorovju Qilian na severu Kitajske, ko ga je ujem močan vzgonski veter in ga pričel nenadzorovano dvigati.
Pozor: vse več vlomov v avtomobile na izletniških točkah je naslov prispevka Damjana Franza Luja.

Na domovina.si Luka Svetina piše, da bo minilo bo leto dni od pompozne napovedi predsednika vlade Roberta Goloba, da bo Slovenija zgradila floto in infrastrukturo za helikoptersko nujno medicinsko pomoč, začenši z nakupom dveh namenskih helikopterjev za reševanje življenj. Zadeva je odmevala zaradi nenavadne poteze radijskega voditelja Denisa Avdića, ki je v studiu gostil dolgoletnega reševalca postaje UKC Ljubljana Roberta Sabola, ki si desetletja prizadeva za modernizacijo helikopterskega reševanja; v etru, je namreč poklical Tino Gaber, ki je na telefon dala premierja, ta pa je obljubil rešitve. A razpis lansko jesen je bil deležen očitkov o prirejenosti in je padel, pred dnevi pa je država objavila novega v vrednosti 31 milijonov evrov. Poznavalci nas opozarjajo, da je v interesu lobijev, da helikopterji ostanejo v državni lasti, medtem ko ljudje tedensko umirajo, ker pomoč ne prispe pravočasno.

Tudi na RTV Al. Ma. piše o tem, da bo razpis za nabavo dveh reševalnih helikopterjev ponovljen
Rok za prejem ponudb je 16. junij do 9. ure. Ministrstvo za notranje zadeve je vnovič objavilo razpis za dva helikopterja za nujno medicinsko pomoč. Na prejšnji razpis je prišla samo ena ponudba, ki pa je bila izločena zaradi neustreznega finančnega zavarovanja.
Ž.E.Č. beleži o Šerpi Kami Rita, ki je podrl lasten rekord v številu vzponov na streho sveta. Še enaintridesetič v življenju se je namreč povzpel na Mount Everest – na vrh 8848-metrske gore je 55-letnik spremljal skupino 22 indijskih vojakov.

Na SiOlu Matej Podgoršek sprašuje: Kako postanem planinec in kako grem varno v gore? Osnovni nasveti za pot v gore …

Nadaljevanje nasvetov, ki ji je prav tako na Siolu zbrala Nataša Repovž ponuja: Janez Toni  je načelnik Komisije za alpinizem Planinske zveze Slovenije, alpinistični inštruktor, gorski reševalec Društva GRS Ljubljana, pa tudi lastnik psa, s katerim obiskuje gore. Ljubezen do narave in gora traja že vsaj četrt stoletja. Janez Toni: “Zame je plezanje neka osredotočenost na trenutek. Lahko bi rekli tudi neke vrste meditacija. Tisti meter pred tabo in določen strah pred padcem pomenita vse življenje. In prav je, da je prisoten določen strah, saj smo zaradi tega varnejši. Trditi, da tega ni, je nevarno. Tu sta še lepota gibanja v naravi in zavedanje, da si nekaj storil zase, povezan si s soplezalci, prijatelji. Drugače je kot v dolini … Veliko je tudi tišine. To je zame nekaj, s čimer se lahko povežem.”

Primorski dnevnik sporoča, da so Gorski reševalci iz Rablja, reševalci finančne policije, gasilci in reševalni helikopter so 28. maja okrog 13. ure posredovali severno od Ukev v Kanalski dolini, kjer se je na gozdni poti med spustom z Ukovske planine smrtno ponesrečil 69-letni bovški kolesar. Izgubil je nadzor nad svojim električnim kolesom in zapeljal s poti na strmo gozdnato pobočje, kjer je padel in se nato kotalil kakih sto metrov. Prijatelj, ki je bil z njim, je poklical reševalce. Prvi so priskočili na pomoč gozdarski karabinjerji, ki so bili v bližini, in nekaj delavcev, zatem pa še ostali. Zdravstveno osebje deželnega reševalnega helikopterja je ugotovilo, da zanj žal ni bilo več pomoči in je lahko le potrdilo njegovo smrt. Poškodbe so bile namreč prehude. Njegovo truplo so po težavnem posredovanju dosegli z drugim helikopterjem in ga prepeljali v dolino. Reševalna akcija se je zaključila ob 14.40.
Prav tako so se pri spletnem uredništvu ob visoki obletnici poimenovanja šole v Pevmi spomnili Josipa Abram, ki je bil po rodu iz Štanjela na Krasu, v Pevmi je župnikoval med leti 1929 do 1938, torej v času najhujše zatiralne politike fašističnih oblasti. Izkazal se je kot velik domoljub, pesnik in pisatelj, prevajalec in vnet planinec. Ker je bila takrat slovenščina prepovedana v javnosti in v šolah, je Abram v popoldanskih urah v župnišču učil domače otroke slovenskega jezika in jim posojal slovenske knjige. Bil je tudi prevajalec iz ukrajinskega jezika in je prevedel veliko pesmi ukrajinskega pesnika Tarasa Ševčenka (ena od pesmi je tudi natisnjena v brošuri). Umrl je leta 1938 med obiskom prijateljev v Ljubljani, kjer je tudi pokopan. Platnico brošure je izdelal Silvan Bevčar, nekdanji učitelj na tej šoli, natisnila pa jo je tiskarna Grafica Goriziana.
Vili Prinčič piše o neutrudnem raziskovalcu prve svetovne vojne Mitji Jurenu s Peči, ki je pred kratkim pri založbi Gaspari iz Vidma izdal novo knjigo z naslovom Plezzo/Bovec. Kot nam je povedal avtor knjige (255 strani), ki je bogata s fotografskih gradivom, se je tokrat odločil, da se posveti vojni v gorskem svetu. Do zdaj se je namreč prvenstveno posvečal dogodkom na Krasu. Z obiski v raznih italijanskih in avstrijskih arhivih je namreč naletel na veliko gradiva, ki govori prav o bojih na območju Bovca. Knjiga je napisana v italijanskem jeziku, Juren pa se zavzema, da bi knjigo prevedli tudi v slovenščino.
Jan Grgič je napovedal prvi gorski tek Grubla Trail v dolini Glinščice. Potekal je v soboto v okviru evropskega projekta KAŠTellieri, …

Jelena Justin gre tokrat z Gorenjskim Glasom na Slavnik (1028 m), na zadnji tisočak na Slovenski planinski poti. Vzpon na vrh je čudovit v vseh letnih časih, trenutno pa še posebej, ker vse cveti. Če boste na vrhu počakali sončni zahod, vas ognjena krogla ne bo razočarala.

Baška grapa je postala gorniška vas (?). Vasica Stržišče pod Črno prstjo je bila prizorišče slavnostnega dogodka, ki je s podpisom listine o vstopu Baške grape v mrežo Gorniških vasi predstavljal simbolični zaključek več let trajajočega projekta, hkrati pa začetek nadaljnjih prizadevanj za to, da grapa ostane kraj neokrnjene narave in srčnih prebivalcev. Simona Skočir je o tem poročala na Primorskem valu, kjer so tudi zvočne izjave »vpletenih,« …

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja