Tedenski pregled časo-pisja in hribovskih tem, …
Jelena Justin je za Gorenjski Glas tokrat krenila na obrambno točko fronte na – Monte Tersadio (1959 m) – Čez Karnijske Alpe je v času prve svetovne vojne potekal del t. i. tirolske fronte. Fronta se je začela v Julijskih Alpah severno od Rombona in je potekala čez Karnijske Alpe, Dolomite, Južno Tirolsko ter se zaključila na prelazu Stelvio.
Za DnevnikVesna Levičnik piše, da je koča na Poreznu na razpisu Društva prvih posredovalcev prejela avtomatski zunanji defibrilator (AED), ki lahko v primeru srčnega zastoja bistveno poveča možnosti preživetja. Donacijo so pospremili tudi z brezplačnim izobraževanjem, saj je znanje oživljanja ključno za učinkovito pomoč.
Za Nedeljskega pa je Vesna Levičnik povzela zgodbo: Pri 94 letih in po zlomljenem kolku še vedno premaguje vrhove. Maria Kittl, 94-letna nekdanja plezalna pionirka iz Bad Ischla, kljub številnim življenjskim preizkušnjam ostaja aktivna, vsak dan telovadi in še vedno pleza. Njena izjemna življenjska zgodba, prežeta z vojnimi spomini, izgubami in neomajno voljo, nastaja v knjigi, ki želi ohraniti dragocene spomine za prihodnje generacije.
Počutimo se gospodarji narave in nazadnje privlečemo džakuzi na Veliko planino? V Reporterju okoljska pravnica Senka Šifkovič o požaru v koči Uroša Urbanije na Veliki planini, kjer je zagorel džakuzi. Ja, najbrž je fino biti v tistem džakuziju in gledati okrog. Ampak nekatere stvari v nekatere dele narave ne grejo in ne bi smele nikoli iti. Spoštovanje narave samo po sebi integrira načine obnašanja in na Veliki planini bi to spoštovanje pomenilo kočo brez interneta, s kuriščem, skratka, predvsem neko osnovno zavetje. To, da je džakuzi povzročil požar, je zgolj dodaten opomnik, da nikakor ne sodi tja.
Na INFO 360 so zapisali, da severnoitalijanska občina Cibiana di Cadore obtožuje Reinholda Messnerja, legendarnega alpinista in prvega človeka, ki je osvojil vseh štirinajst osemtisočakov, da že od leta 2014 ne plačuje najemnine za muzej na Monte Rite. Zaradi neplačanih letnih obveznosti in visokih pogodbenih penalov je dolg dosegel izjemne razsežnosti: brez dogovora z občino bi lahko bila letošnja poletna sezona ogrožena, saj muzej morda ne bo smel odpreti vrat. Za spor med lokalno skupnostjo in alpinistom je kriva pogodba, ki je predvidevala letno najemnino 5.000 evrov za upravljanje muzeja Museo nelle Nuvole (Muzej v oblakih). Po navedbah občine Messner najemnine ni redno poravnaval že več kot desetletje.
Na 24 ur – Kitajsko trese Garnbretmanija – Matic Flajšman poroča, da je najboljša športna plezalka vseh časov Janja Garnbret na Kitajskem. Južno od Šanghaja v okrožju Keqiao je na uvodni tekmi sezone osvojila 2. mesto, a glavna zgodba postajajo številni privrženci športnega plezanja, ki iščejo najrazličnejše načine, da bi se ji približali.
V Slovenskih novicah Tina Horvat piše, da čeprav je 26-letni Mirnes Murtić z Jesenic po rodu iz Bosne, je v zadnjih štirih letih že stokrat postal tudi Slovenec. Seveda če drži znano gorniško reklo, da ni pravi Slovenec, kdor vsaj enkrat ne stopi na vrh Triglava. Mirnes je nedavno dosegel nov osebni mejnik: že 100. vzpon na našega očaka. V Slovenijo je iz kraja Visoko v bližini Sarajeva prišel z 22 leti. Njegova prva postaja je bilo Celje, a ker ga je vse bolj vleklo v hribe, si je našel delo na Jesenicah. »Že doma v Bosni sem rad hodil v hribe in kolesaril. Ko sem prišel v Slovenijo, se mi je kolesarjenje zdelo kar malo dolgočasno, raje sem se lotil dvatisočakov in jih v dveh letih osvojil kar 250,« pripoveduje v prikupni slovenščini z bosanskim naglasom.
V SiOLu je Alenka Teran Košir pravila intervju z Roso Rekar, svetovno podprvakinjo v težavnostnem plezanju, ki je pred novim izzivom: Čas bo hitro pokazal, kam sodim …
Matej Podgoršek pa je (od)šel skozi čudovite gozdove na Stene svete Ane in Grmado na Mali gori. In na Korado iz Solkana …
Ufff, kakšen napet finale. Janja Garnbret pa še drugič to sezono druga …
V Primorskem dnevniku pišejo, da so prostovoljci gorske reševalne službe iz kraja Valcellina in deželni reševalni helikopter 4. maja 2026 zjutraj ob zori posredovali na gori Cima dei Preti v Karnijskih predalpah na nadmorski višini 2400 metrov, kjer se je ponesrečil 21-letni plezalec. Po prespani noči v bivaku Greselin se je s soplezalcem vzpenjal na vrh gore, ko se je odlomil oprimek in je padel v globino več metrov. Na kraj je priletel helikopter, s katerega sta se v steno spustila reševalca. Plezalca sta privezala na evakuacijski trikotnik, nato so ga z vitlom potegnili na helikopter. Po prvih ocenah naj ne bi utrpel hujših poškodb. Prepeljali so ga v videmsko bolnišnico. Soplezalec se z reševalci vrača v dolino.
Gorski reševalci iz Trsta so 2. maja posredovali na pešpoti, ki kolesarsko stezo Cottur povezuje z Botačem. Na strmi stezi, ki se spušča proti vasici v dolinski občini, si je sprehajalka, rojena leta 1979, zlomila gleženj. Reševalci so se do poškodovanke pripeljali s terenskim vozilom, jo oskrbeli, ji stabilizirali polomljen gleženj, jo na nosilih prepeljali do rešilca in odpeljali na zdravljenje v katinarsko bolnišnico.
3. maja ob 15. uri pa so posredovali na Sv. Lenartu med Samatorco in Trnovco, kjer je na gozdni stezi 73-letna pohodnica padla in se močno udarila v hrbet. Poskusila je vstati, bolečine pa so bile prehude in ni mogla več naprej. Poklicala je na interventno telefonsko številko za klice v sili 112. Na kraj so prispeli gorski reševalci iz Trsta, ki so jo dosegli po treh kilometrih hoje. Naložili so jo na vakuumsko blazino, nato so jo na nosilih prenesli do reševalnega vozila deželne službe za nujno medicinsko pomoč. Intervencija se je zaključila okrog 17.30.
Kje je vulkan Smrekovec? Kot ugotavljajo v oddaji Ugriznimo znanost na Smrekovcu ne boste našli kraterja ali stožca, ker je to le ostanek nekoč ogromnega podmorskega vulkana. Tektonske sile in erozija so ga skozi milijone let razrezale – danes vidimo le še približno četrtino njegove prvotne velikosti. Nekoč je bil visok okoli 4500 metrov, danes pa doseže le še 1680 metrov. Star je do 30 milijonov let, njegova posebnost pa je, da nam razkriva notranjost nekdanjega vulkana …
Hrvatski planinar – maj 2026
Sedem novih zgodb, sedem pogledov na gore
Majska številka Hrvatskog planinara prinaša raznolik nabor člankov, ki bralce popeljejo od Andov do Velebita, od zimskih grap do kulturnih poti ob Donavi. Tokratna številka združuje osebne vtise, zgodovinske drobce, terenske opise in planinske posebnosti, ki bogatijo hrvaško gorniško tradicijo.
Sedem člankov, sedem svetov
1. Machu Picchu – Salkantay na krajši način
Sandra Drmić opisuje svoj obisk legendarnega inkovskega mesta Machu Picchu, kamor se je podala po krajši različici treka Salkantay. Članek združuje potopisno toplino in kulturni kontekst enega najbolj mitskih krajev Južne Amerike.
2. Zimska Vrtača – Lenuhova gor, Zahodna dol
Tomislav Gračan predstavlja zimski vzpon na Begunjsko Vrtačo, kjer je za vzpon izbral Lenuhovo grapo, za sestop pa Zahodno grapo. Članek je lep primer premišljenega zimskega gibanja v Karavankah.
3. Šuplji kuk – skriti dragulj južnega Velebita
Gordana Kos‑Vujičić bralce popelje na manj znani Šuplji kuk, enega tistih velebitskih vrhov, ki jih poznajo predvsem domačini in vztrajni raziskovalci.
4. Podunavski pješački put
Klara Jasna Žagar opisuje naravne, kulturne in zgodovinske znamenitosti na odseku Mišino brdo – Aljmaš – Erdut, kjer se Donava sreča z bogato dediščino panonskega prostora.
5. Veliki Plazur – “planinski duševadec” Medvednice
Željko Brdal piše o vzponu iz Šestina na Veliki Plazur, vrh, ki ga opisuje kot pravi duševni balzam za obiskovalce Medvednice.
6. Plješivica nad 1000 m
Vladimir Volenec prinaša pregled vrhov ličke Plješivice, višjih od 1000 metrov, skupaj s preglednim zemljevidom.
7. Tomislavov dom – težave med vojnima
Krunoslav Milas razkriva zgodbo Tomislavovega doma na Sljemenu v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja, ko se je objekt soočal s številnimi težavami in organizacijskimi izzivi.
V rubriki Vijesti
Majska številka prinaša tudi pregled aktualnih dogodkov: srečanje vodstev PZS in HPS na Biokovu, družinski izlet HPD Gojzerica iz Požege, Papučki jaglaci, izlet HPD Željezničar na Grebengrad v okviru programa Pruži mi ruku.
Kalendar akcija
Vabljeni k pregledu planinskih aktivnosti do konca junija, s posebnim poudarkom na:Danima hrvatskih planinara v Ravnem Vrdovu, 5. festivalu knjiga i planina – Brdo knjiga.
Za ljubitelje ugank je pripravljena nova premetaljka.
