Tedenski pregled časo-pisja, …
Barbara Hočevar v Delu v članku: Kaj morate vedeti o referendumu o dodatkih umetnikom
tudi o tem, kako so urejeni dodatki za športnike? piše tudi o športnih dodatkih … Od leta 2017 velja zakon, s katerim pravico do dodatka k pokojnini pridobijo dobitniki medalje z olimpijskih ali paraolimpijskih iger, olimpijade, gluhih šahovske olimpijade; dobitnik medalje v članski konkurenci s svetovnih prvenstev v olimpijskih ali paraolimpijskih panogah ter dobitniki Bloudkove nagrade za življenjsko delo ali vrhunski mednarodni dosežek. Dodatek znaša najmanj 70 in največ sto odstotkov razlike med njihovo pokojnino ter zneskom starostne pokojnine moškega, odmerjene od največje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe po splošnih predpisih. To je lani znašalo od 2138 do 3055 evrov. Spodnja meja je torej višja, kot je predvidena v novem zakonu za umetnost. Za 87 prejemnikov dodatka za športne dosežke je država leta 2023 namenila 136 milijona evrov. Lani je dodatek za športne dosežke dobivalo 94 ljudi, podatkov o skupnem izdatku pa zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje še ni objavil. Po panogah je med prejemniki največ osemnajst alpinistov, ki so dodatek k pokojnini dobili zaradi Bloudkove nagrade (za osvojitev najvišjega vrha sveta, prvenstveni vzpon kot člani odprave na Himalajo …), sledijo tekmovalci v odbojki sede (11) in golbalu (devet).
Iztok Tomazin, alpinist, zdravnik, gorski reševalec … pa se je razpisal o tem: Zakaj naše helikoptersko reševanje ni primerljivo z evropskimi standardi. Slovenija je edina med razvitimi evropskimi državami, ki nima niti enega namenskega medicinsko reševalnega helikopterja. Najdaljši delovni čas helikopterskih enot slovenske policije in vojske je 12 ur dnevno (od 8. do 20. ure), kar je velika pomanjkljivost zlasti poleti, ko je dan precej daljši in bi dejavnost lahko podaljšali brez zahtevnih razmer za nočno letenje. Le izjemoma, odvisno od letalskega dela posadke helikopterja, včasih intervencijo lahko podaljšamo prek uradnega delovnega časa. Številnim pacientom zaradi opisanih časovnih omejitev, ki jih delovanju HNMP postavljata policija in vojska, ne moremo pomagati. Nesreče in hude bolezni pa se dogajajo ob vsaki uri dneva!
V Nedeljcu je članek, ki opisuje spremembe na najvišji gori sveta. Na Mount Everestu vlada v zadnjih desetletjih turistični kaos. Da bi razmere nekoliko omilili, so tamkajšnje oblasti podprle projekt, ki omogoča oskrbo alpinistov in čiščenje gore s pomočjo dronov.
Na N1 je alpinist pojasnil, zakaj je vzpon na vrh Mount Everesta podoben grozljivki
V Slovenskih novicah pa se je Janez Mihovec odpravil v Katmandu, svetovljansko mesto z elementarnim načinom življenja. Prestolnica pod vznožjem Himalaje je še kako vredna ogleda. Srce mesta predstavljajo trg Durbar, bližnje poslovno središče in del mesta, namenjen turistom, ki je tudi najbolj urejen.
Na 24 ur so prikazali, kako se je povsem običajno usposabljanje alpinistov skoraj sprevrglo v pravo nočno moro. Na gori Vallunaraju v Peruju je namreč potekal reševalni tečaj, ko se je ledena stena za alpinisti nenadoma začela premikati. Kamere so ujele grozljivi trenutek, ko z gorovja zdrsne ogromen ledenik.
During a rescue training session on Peru’s Vallunaraju Peak, a huge glacial ice ridge suddenly broke off and crashed into the water below.
— Volcaholic 🌋 (@volcaholic1) April 17, 2025
The moment added a dramatic twist to what was meant to be a routine practice.pic.twitter.com/vaY9tVLorp
Mateja Poljšak Čuk pa (tudi na 24 ur) sprašuje: Bi morala biti gorska reševanja plačljiva? V Sloveniji že dopustuje precej tujih turistov, spet pa so nekateri precenili svoje sposobnosti ali pa podcenili razmere. Pretekli konec tedna so imeli kar tri takšne primere v Posočju. V petek se je španski turist odpravil plavat k slapu Kozjak in se podhladil, premraženi so reševalce v nedeljo čakali vietnamski turisti pod zasneženim Krnom, iz reke Koritnice pa so reševali avstrijskega kajakaša. Bi morala biti tovrstna reševanja plačljiva?
Nejc Strojnik v Večeru: Koroške planinske koče, v pričakovanju poletne sezone: Dom na Uršlji gori z novimi prenočišči.
Andrej Velkavrh, meteorolog sprašuje: Ali veste, kaj so virge? Včasih, ko gledamo oblake iz oddaljenosti, vidimo, da se iz njih proti tlom spuščajo nekakšne zavese. To so seveda padavine, dežne kapljice, ki iz oblaka padajo k tlom. A kapljice pri tem izhlapevajo. Zrak pod oblaki namreč ni nasičen z vodno paro, zato je izhlapevanje vode pričakovano. Če je zrak pod oblaki dovolj suh, če je baza oblakov, iz katerih dežuje, dovolj visoko, potem se lahko zgodi, da kapljice izhlapijo, preden dosežejo tla. Virge so torej padavine, ki ne dosežejo tal.
Na radio Odeon je članek OŠ Podzemelj o nepozabnem doživetju na plezališču Suhi most. V sredo smo se z učenci OŠ Podzemelj, vpisanimi v planinski krožek, odpravili na prav posebno doživetje – plezanje na naravnem plezališču Suhi most v Črnomlju. Sodelovalo je 24 učencev od 1. do 6. razreda. Za večino izmed njih je bilo to prvo srečanje s plezanjem.
V Primorskem dnevniku Sanela Čoralič piše, da je z letošnjo že 40. znanstveno odpravo na Antarktiko, Nacionalni inštitut za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko OGS izredno zadovoljen. Kot so sporočili, je njihov ledolomilec Laura Bassi v vodah Antarktike plul več kot dva meseca, ponosni pa so predvsem na to, da so bili del evropskega projekta Beyond EPICA – Najstarejši led. Zadovoljni so, da so v Evropo pripeljali najstarejši led. Ta je bil shranjen v kontejnerjih, ki jih bodo danes s tovornjaki odpeljali v Nemčijo. V inštitutu Alfred Wegener v Bremerhavenu bodo milijonski led v obliki korenja razrezali na več kosov. Vzorce bodo nato poslali različnim evropskim inštitutom, ki so del Evropskega konzorcija za vrtanje ledu na Antarktiki (EPICA). Ti bodo z analizo pradavnega ledu začeli to jesen.
Poljanka Dolar poroča, da so v nabrežinski kavarni na ogled analogne fotografije Jadrana Vecchieta
V kavarniških prostorih je razstavljen cikel, ki ga je Vecchiet poimenoval Welcome to fabulous Las Neves. Gore in ledeniki kot zabaviščni parki …
Sandor Terce pa sporoča, da je januarja minilo osemdeset let od prvega organiziranega partizanskega smučarskega tekmovanja v tedaj okupirani Evropi. Potekalo je v osvobojenem Cerknem, nekateri so ga poimenovali »partizanska smučarska olimpijada«. Ta naziv ima še danes. Temu edistvenemu dogodku je italijanski dnevnik Il Manifesto posvetil članek v praznični prilogi ob 25. aprilu. Novinarka Marinella Salvi piše, da je Partizanski dnevnik, predhodnik Primorskega dnevnika, prej in potem obširno poročal o tem tekmovanju, na katerem so sodelovali tudi britanski padalci. Novinarka predstavlja Rudija Finžgarja, navdušenega smučarja, ki je partizanskemu poveljstvu predlagal to smučarsko tekmovanje v tako težkih vojnih časih. Tekmovalcev je bilo štirideset, lahko pa bi jih bilo mnogo več, saj mnogi zaradi nemške ofenzive niso mogli priti do Cerknega, ki so ga Italijani, piše časopis, preimenovali v Circhina. Med tistimi, ki so zamudili tekmovanje, je bil tudi 16-letni Peter Podgornik, ki bi bil najmlajši smučar. Za kroniko naj dodamo, da je Rudi Finžgar zmagal v smučarskih skokih, po vojni pa je bil med ustanovitelji podjetja Elan, izdelovalca vrhunske smučarske opreme. Prav januarja in nato še februarja ter marca 1945 je na severnem Primorskem divjala velika nemška ofenziva, ki je spravila v hude težave, ni pa strla partizanskega gibanja. Cerkno in okolica so v času ofenzive ves čas bila v partizanskih rokah.
V Gorenjskem Glasu gre Jelena Justin na Mali (820 m), in Veliki Juhej (865 m) – Kratek vzpon za prijetno razgledišče. V zatrepu doline stoji tudi graščina Puterhof, ki jo je med letoma 1893 in 1895 dal sezidati baron Julius Born.
Urška Peternel sporoča, da bo koča na Golici bo od 26. aprila spet odprta, so povedali na Planinskem društvu Jesenice. Oskrbnik Bojan Zajc s sodelavci bo poskrbel za prijetno planinsko vzdušje, dobro ponudbo in tudi varno zavetje. Obisk Golice je v maju in juniju zaradi cvetenja narcis najlepši. Za nočitve v koči priporočajo rezervacije preko spletne strani društva.
Pri PZS so pripravili brezplačna aplikacija maPZS, ki omogoča lažje načrtovanje izletov in orientacijo na terenu, je s podatki o več kot deset tisoč kilometrih označenih planinskih poti nepogrešljiv pripomoček za vse ljubitelje gora. Aplikacija Planinske zveze Slovenije (PZS) se uporabnikom še približuje z novostma, in sicer sestavljalnikom poti ter prikazom voznih redov avtobusov in vlakov na vseh postajališčih v Sloveniji. Andrej Stritar, jer, urednik maPZS. Ob zagonu so imeli težave, …
Ob tem velja poudariti, da so kljub pomladi v dolini razmere v visokogorju še vedno zimske in zelo zahtevne, da je treba pri načrtovanju izletov uporabljati glavo in se ne zanašati le na pametni telefon in da ne smemo precenjevati lastnih sposobnosti. Visokogorske koče so še zaprte, večina koč v sredogorju in nižje ležeče koče pa v času prvomajskih praznikov odprtih vrat pričakujejo planince.
