Nesreča v gorah še odmeva

Primorski dnevnik: Za Luco Vuericha je bilo usodno plezanje v grapi ob znameniti Ajdovski deklici.
Nejasnosti v zvezi s helikopterji: Slovenija italijanski službi 118 ni dovolila poleteti do Kranjske gore

Smrt vrhunskega trbiškega alpinista Luce Vuericha še naprej močno odmeva. 34-letnik se je po poročanju kranjske policije v petek zjutraj odpravil v ostenje Prisojnika, z njim je bil 33-letni slovenski gorski vodnik Andrej Magajne. Nameravala sta preplezati novo zimsko smer v grapi desno od Ajdovske deklice. Preplezala sta leden slap, nakar je Vuericha zasul plaz ledu in snega, ki ga je porinil v globoko zasneženo grapo. Ustavil se je kakih dvesto metrov nižje. Soplezalcu se je uspelo izogniti padcu, poklical je reševalce. Ponesrečenca so kmalu našli, helikopter italijanske civilne zaščite pa ga je prepeljal do Trbiža. Vuericha so prenesli v rešilec službe 118, ki ga je odvedel v bolnišnico v Videm. Kot smo poročali v petkovi spletni izdaji, so bili vsi poskusi zdravnikov jalovi, saj je poškodovani okrog 15. ure umrl.

Nadaljevanje je po tiskani izdaji

Po tragičnem dogodku so se neutolažljivi Lucovi prijatelji in sorodniki že domenili, da bodo pokojniku v spomin priredili družabni večer, medtem ko datum pogreba* še ni znan. Nekateri so medtem mnenja, da reševalna akcija le ni bila tako dobro koordinirana, kot bi morala biti. Koordinatorka videmske helikopterske službe 118 Giuliana Pantanali je za Primorski dnevnik potrdila, da je za poseg videmskega helikopterja zaprosila slovenska zdravstvena služba, saj slovenski helikopter zaradi slabega vremena ni mogel vzleteti z Brnika. Zatem pa slovenske oblasti italijanskemu helikopterju niso dovolile, da bi poletel v Slovenijo. Res je, da je medtem priletel na prizorišče nesreče helikopter italijanske civilne zaščite, v katerega sta stopila tudi slovenski zdravnik in policist. Dr. Pantanali razlaga, da je služba 118 takoj poslala prošnjo za polet v Slovenijo na pristojni center za mednarodno sodelovanje na Kokovem, ki koordinira reševalne posege v Italiji, Avstriji in Sloveniji. »Nato pa nam iz Ljubljane niso dovolili, da bi leteli v Slovenijo. Sploh nočemo ustvarjati polemik. Sprašujemo pa se, kako naj se obnašamo prihodnjič. Mej ni več, zato bi morali biti podobni posegi čim bolj poenostavljeni,« trdi Giuliana Pantanali, ki potrjuje, da med službo 118 in civilno zaščito ni bilo komunikacij.

Poslanec Ljudstva svobode Isidoro Gottardo je pozval zunanjega ministra Frattinija, naj »razčisti zadevo«. Vsi poudarjajo, da so tako italijanski kot slovenski reševalci in zdravniki storili vse, kar je bilo v njihovih močeh, nedopustno pa bi bilo, ko bi se zgodilo, da bi birokracija ovirala reševalne posege, ki morajo biti bliskoviti in učinkoviti. V tem konkretnem primeru pa je treba vse skupaj šele razčistiti. (af)

* Žalna slovesnost bo v četrtek, 28. januarja, ob 14.30 v cerkvi sv. Petra in Pavka v Trbižu.

KOMENTARJI:

Igor Zlodej, 27. 01. 2010

Uprava za zaščito in reševanje RS, SPIN, v biltenu dogodkov o nesreči preberemo naslednje:

Vrsta nesreče/dogodka: DRUGE NESREČE

Skupina nesreče/dogodka: Nesreče v gorah

Podskupina nesreče/dogodka: nesreče v visokogorju

Datum: 22.1.2010

Ob 9.28 je na severni steni Prisojnika, občina Kranjska Gora, enega od dveh italijanskih alpinistov odnesel snežni plaz in je padel v grapo. Posredovali so gorski reševalci Postaje GRS Kranjska Gora in GRS Rateče z lavinskimi psi, ki so težko poškodovanega alpinista našli v snegu in mu nudili medicinsko pomoč. Poškodovanega alpinista je italijanski helikopter odpeljal na zdravljenje v Italijo.

Že ta informacija je precej netočna, razlikujejo se tudi novinarska poročanja, ki so glede na običajno dokaj korektno poročanje o gorskih nesrečah v tem primeru precej skopa in pomanjkljiva. Pristojni organi so po uradni poti o navedeni nesreči že zbrali obvestila in na državno tožilstvo podali poročilo o tej tragični nesreči.

Center za mednarodno policijsko sodelovanje Vrata-Megvarje (Thörl Maglern) običajno ukrepa hitro in učinkovito. Če se na hitro spomnim nekaj posredovanj helikopterjev iz Avstrije in Italije lahko navedem naslednje primere: Avstrijski helikopter na območju smučišča Kanin pobere avstrijskega turnega smučarja z zlomljeno nogo in ga odpelje v Beljak, italijanski helikopter na Mangrtu pobere slovensko alpinistko z zlomljenim zapestjem in jo prepelje v Udine, spet italijanski helikopter v Mangrtu pobere nemškega planinca z zlomljeno nogo in ga prepelje na plato pred zadnji tunel mangrtske ceste, avstrijski helikopter v Trenti pobere ponesrečenega voznika motornega kolesa in ga odpelje v Avstrijo, italijanski helikopter rešuje neznanega planinca na vstopu slovenske smeri na Mangrt in ga odpelje v Italijo, italijanski helikopter in helikopter LPE istočasno priletita na vrh Mangrta po slovenskega planinca, ki doživi srčni infarkt (italijanski helikopter se umakne), planinec na kraju umre, helikopter LPE z dežurno ekipo z Brnika truplo prepelje v Bovec in še primer iz daljnega leta 1986, češki planinki po poletni nevihti na sodri izven planinske poti pod vrhom Mangrta na italijanski strani zdrsne in pade v skalno jamo s snegom, preživi, italijanske oblasti dovolijo prelet helikopterja na ozemlje Italije, ki pa ga piloti takratne milice ne opravijo, reševalci ponesrečeno planino s hudimi poškodbami prenesejo okoli 300-400 metrov do mejnega kamna (takrat še SFRJ in RI) od koder helikopter Jet ranger v mreži ponesrečeno planinko v spremstvu reševalca letalca odnese v Log pod Mangrtom. Pri reševanju alpinistov na Mangrtu leta 2008 helikopter 15.HEB SV z vednostjo italijanskih pristojnih organov leti nad Belopeškimi jezeri. V bistvu razen tistega primera iz daljnega leta 1986 ni bilo nikoli nobenih težav.

Dne 8. maju leta 1999 se nad Tamarjem odvija velika gorsko reševalna vaja Alpe Adria na kateri sodeluje okoli 100 reševalcev iz Slovenije, Furlanije (I) in Koroške (A), nad Tamarjem letijo štirje helikopterji. Pobudniki te velike gorsko reševalne vaje so bili rateški gorski reševalci. Vajo si med drugimi ogleda takratni obrambni minister dr. Franci Demšar. Po analizi vaje pridejo vse tri reševalne službe do skupnega prepričanja, da morebitnih težav tudi v resničnih reševanjih v tem trikotu meja ne bi smelo biti nikoli.

So bile tokrat težave!? Če so bile, jih morajo pristojne službe takoj rešiti. Nedopustno je, da bi zaradi neke administrativne ovire nekdo umrl. V Furlaniji Julijski krajini imajo dve helikopterski bazi namenjeni tudi za reševanje v gorah in sicer v Udinah in Tolmezzu, tam običajno ni megle in helikopter se lahko hitro dvigne.

Metod Škarja, 27. 01. 2010

Ali se kaj ve, od kod je priletel plaz (mogoče z južne strani nad Oknom in skozi njega na S stran; ura 7:30 govori proti temu, 9:30 je mogoče že možno)? Ali se je sprožila kloža zaradi otoplitve v višinah (topel zrak na drugi strani Vršiča, glej vzporedno diskusijo pri Mrzli gori)? Severne stene so bile (videti) v teh dneh zelo stabilne in so se tudi množično plezale. Taki podatki se mi zdijo pomembni za vse za bodočo preventivo.

Boris Štupar, 27. 01. 2010

Gorski reševalci so bili o nesreči obveščeni ob 9.30, le nekaj minut za tem, ko se je nesreča zgodila. Na kraj dogodka so prišli 40 minut za tem.

Sporoča: GRZS – Komisija za reševanje iz plazov

Gregor Malensek, 26. 01. 2010

Nesreča se je zgodila ob 7:30, italijanski helikopter je pristal ob Koči na Gozdu ob 10:30 in čez minuto odletel naprej pod Prisojnik. V hribih je bilo vreme sončno.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja