Pse-ovčarje, ki so se mu postavili v bran, je s pastirji vred pognal v beg
Jutro, 5. september 1941
Prejšnja mesec smo obnovili spomin na »kosmatinca«, ki je bil predmet tolikih in tako vznemirljivih vesti, da so se človeku lasje jezili. Še poseben strah pa so povzročile med domačini, ki se niso upali več v planino, kjer je po mili volji gospodarila krvoločna zver. Strah se je končno razblinil, ko so namesto medveda ustrelili podivjano dalmatinsko dogo. Zdaj čitamo v nekem nemškem listu o zverini, ki je doslej uničila že 14 govedi. Evo, kaj pravi poročilo: Iznad 3899 metrov visoke Ortlerjeve skupine in pogorja Brente na Južnem Tirolskem prihajajo poročila o krvoločnem nastopu rjavega medveda, ki je še vedno v teh krajih doma. Na mnogih visokogorskih pašnikih je bila živina napadena in razmesarjena. Samo v bližini kraja Dona je en sam medved raztrgal 14 govedi. Pastirji, ki so bili brez strelnega orožja, so skušali medveda pregnati, kar pa jim ni uspelo. V obupu so naščuvali nanj ovčarske pse. Krvoločna zver pa se ni dala ugnati od dobro naučenih psov in jih je pognala v beg. Zato je med pastirji in med preostalo živino na paši kakor tudi med njenimi čuvarji-psi nastala prava panika. Vsak po svoje se je skušal rešiti z begom, kar jim je zaradi členovite pokrajine tudi uspelo. Ko se je rjavi medved — po vsej priliki star samotar — spet oddaljil, so pastirji strme občudovali strašno krvno kopel, ki si jo je privoščil kosmatinec.

Dejstvu, da medvedje poleti v kratkem času često prevalijo ogromne daljave in ne poznajo svojega stalnega domovanja, je pripisati, da je tudi na drugih krajih pogorja Brente pripisati razmesarjeno govedo na račun tega medveda samotarja. Na odgovornih mestih so takoj podvzeli potrebne ukrepe, da zaščitijo živino pred nadaljnjim brezglavim uničevanjem kosmatinca. S skupnimi napori upajo, da jim bo po načrtnem zasledovanju kmalu uspelo ustreliti medveda.
Rjavi medvedje v pogorju Brente prihajajo večidel iz švicarskega visokega gorovja, predvsem iz Engadina, na Južno Tirolsko. V predgorjih Brente, v skupini Presanela, v Adamelovi skupini in v pogorju Ortlerja je še mnogo pragozdov, v katerih se medvedje dobro počutijo. V teh krajih, kjer se redko čuje človeška stopinja, medved še nikjer ni izumrl. Ker pa ne dobe od nikoder sveže krvi, so živali precej degenerirane in znatno manjše kakor drugod. Medtem ko tehtajo medvedje, ki jih dandanes dobimo v Karpatih, 150 do 200 kg, dosežejo kosmatinci v teh krajih komaj težo 80 do 90 kg. V splošnem so krotki in žive od rastlin, gozdnih jagod in gob. Le samotarji si včasih privoščijo, da napadejo človeka ali žival. Lovci jih imenujejo tako, ker se te živali ločijo od drugih in hodijo popolnoma svoja pota. Največkrat so to stare zveri, ki so v kakršnih koli okoliščinah kdaj okusili kri in v poželenju po njej potem vedno češče napadajo človeka ali živino. Zelo redko se zgodi, da se medved loči od svojih tovarišev in postane samotar. Takemu pa so dnevi šteti. Vsa soseska z lovci na čelu se poda na lov za krvoločnežem in v kratkim dneh se mora posloviti od življenja. Pred polstoletja je naseljeval rjavi medved mnoge več pokrajin kakor danes. Na Severnem Tirolskem je leta 1900. medved samotar, ki ga je kasneje ustrelil grof Thun, bil zadnji potomec medvedje družine. V dolini Inna je raztrgal 7 ovc. Noč kasneje so opazili njegove sledove že 60 km daleč in tudi tam je v neki čredi napravil veliko škodo. To je dokaz, da krvoločnež gnan od nekega notranjega nemira, v kratkem času prevali velike daljave tudi po visokogorskem svetu, ki je težko prehoden. Zadnjega predstavnika medvedje družine na Severnem Tirolskem lahko vsakdo vidi v inomoškem muzeju nagačenega. Tudi na Koroškem je medvedji rod iztrebljen. V dolini Malte pri Gmündu je zadnjega zastopnika kosmatincev ustrelil znani divji lovec Johan Aigler. Pripovedujejo, da se je ta mož, ki je v svojem življenju ustrelil preko 600 gamsov, umival obraz in roke z gamsovo krvjo in pil njihovo kri. Še danes živi s svojimi grozljivimi lovskimi zgodbami v pripovedovanju gorskih ljudi doline Malta. Na Južnem Tirolskem so še v letu 1935. ustrelili 23 medvedov, in sicer 21 njih v okolišu Trienta in Bolzana, dva pa v okolici Bruneeka. Vse govorice, ki so zadnja leta krožile, da se je rjavi medved pojavil v gorskem okolišu Lienza, so se izkazale za neresnične.