Nad Amfiteatrom

NAŠ STIK

Oktober 1998: Tokrat bomo izvedli visokogorsko prečenje med dvema vrhovoma po grebenu nad Amfiteatrom. To je samotna in skrita krnica, ki jo obkrožajo Široka peč, Škrnatarica in Dovški križ.

V tem letnem času se zahtevnih podvigov, ki smo jih opravili v letni, kopni sezoni, bolj spominjamo kot pa jih načrtujemo. Tokrat pa bo drugače. Odpravili se bomo na pravi visokogorski potep, ki bo že malo dišal po alpinistični turi. Visoko nad odmaknjeno krnico Amfiteater v divji Martuljkovi skupini bomo po ostrem grebenu preplezali od Škrnatarice do Dovškega križa. Izvedli bomo čudovito visokogorsko prečenje, ki bo začinjeno z bogatimi razgledi in plezalnimi detajli.

Martuljkova skupina se je do danes ohranila kot eno redkih pravih visokogorskih brezpotij. Nobena druga gorska skupina pri nas ni tako nepristopna, nikjer drugje ni toliko sten, strmine, divjine, nikjer tudi ni tako malo poti kot prav tu. Nasršene stene in v nebo kipeči vrhovi nad Gozd Martuljkom nam zbujajo tesnobo in spoštovanje. Tu se še vedno v plezalni svet uvajajo alpinistični začetniki, sem še vedno hodijo poplezavat plezalni veterani. To je pravi teren za gorskega potepuha. Tu lahko mnoge pristope med seboj tudi povežemo. Tokrat bomo izvedli visokogorsko prečenje med dvema vrhovoma po grebenu nad Amfiteatrom. To je samotna in skrita krnica, ki jo obkrožajo Široka peč, Škrnatarica in Dovški križ. Zaobljena Škrnatarica (2448 m) ima obliko skalnate glave, Dovški križ (2542 m) pa je neizrazit vrh in ga iz doline težko vidimo, saj ga okoliški vrhovi dobro zakrivajo. Oba sta vredna samostojnega obiska, če pa ju združimo in z grebenskim prečenjem povežemo v eno samo turo, če to poteka po glavnem martuljškem grebenu tik nad znamenito in skito krnico, potem je to prav gotovo garancija za odlično turo. Grebensko poplezavanje bo eno samo uživanje, Amfiteater pod nami in stolpe Široke peči na nasprotni strani pa bomo gledali kot iz stolpnice. Predlagana tura sodi med ena najlepših lažjih grebenskih prečenj v Julijskih Alpah. Turo lahko zastavimo tudi v obratni smeri.

V izteku grape Veliki Črlovec v dolini Vrat (iz Mojstrane 6 km) poiščemo na desni strani gruščnate grape lovsko pot, ki nas povede na gozdnat hrbet. Po njem se po strmem pobočju v ključih (to je malo desno, malo levo) vzpnemo do višine približno 1500 metrov, kjer dosežemo prečno lovsko pot. Po njej nadaljujemo levo čez grapo, v vpadnici sedla Čez Gulce pa se usmerimo spet navzgor na strmo gruščnato pobočje (možic), kjer sledimo slabi stezici. Pod travnatim sedlom Čez Gulce (2257 m) se dolina razširi. Pred zadnjim vzponom na sedlo zavijemo levo v grapo, ki preseka vzhodno pobočje Škrnatarice. V njej se dolgo zadrži sneg, zato v zgodnjem poletju potrebujemo cepin. Po grapi in žlebu priplezamo do škrbine na grebenu (do tja mesta I težavnostne stopnje plezanja), kjer naletimo na vpisno knjigo. Zavijemo desno proti vrhu in preplezamo krajši prag (5 m, III, izpostavljeno), ki nas privede na vršno pobočje Škrnatarice. Vrh na levi je blizu. Vpišemo se v precej staro vpisno knjigo. Če hočemo spet nazaj na greben, se moramo čez prag spustiti po vrvi ali to mesto preplezati. Zdaj nas čaka najprijetnejši del ture. Hodimo in mestoma plezamo po izredno razglednem grebenu visoko nad krnico Amfiteater. Pogledi na Široko peč so prav veličastni. Sprva se držimo kar grebena, kasneje pa iščemo lažje prehode pod njim na levi (I-II). Pred zadnjim vzponom na vrh Dovškega križa moramo sestopiti 50 metrov levo v škrbino, kjer nas preseneti veliko naravno okno. Vrh dosežemo po gruščnatem svetu.

Z vrha sestopamo sprva po grebenu. Od škrbine naprej (I), kjer je iztek Jugove grape, nas sledi poti vodijo levo proti jugu. Predvrh obidemo, po strmem skrotju in travah, kjer mestoma še plezamo, pa dosežemo travnato sedlo med Dovškim križem in prečnim grebenom Šplevte. Tu zavijemo desno in po gruščnatem svetu dosežemo Bivak II Na Jezerih (2118 m). Z njega se usmerimo levo pod peči Šplevte, kjer nas čaka 500 metrski spust po meliščih nad grapo Rdečega potoka. Na desni strani vidimo špico imenovano “Mali Matterhorn”. Hitri sestop po meliščih pa moramo pravočasno končati, saj se grapa izteče s slapom v navpičnem skoku, ki ga obidemo po stezici na levi. Tu je tudi lepo razgledišče. Po strmih travah dosežemo nižje hudourniško strugo, po njej pa sestopimo levo v gozd. Tam najdemo dobro shojeno lovsko pot, ki se izteče na cesto na levi, severovzhodni strani Poldovega rovta. Če se že prej usmerimo naravnost navzdol, dosežemo prav zelenice rovta.

Opisana tura je lažji alpinistični vzpon, to je 200 metrov plezanja I-II težavnostne stopnje. Za alpiniste je to dokaj lahko, za »navadne planince« pa je tura zelo zahtevna. Prav takšna je tudi orientacija. Zaradi velike višinske razlike (1700 m) moramo biti dobro telesno pripravljeni (9 – 10 ur hoje), vseeno pa priporočam spanje v Bivaku II. Imeti moramo tudi lep dan (v megli se raje odločimo za kaj drugega). Tura je primerna za zelo izkušene gornike. Obvezno je varovanje, uporaba čelade oziroma spremstvo vodnika. Pred odhodom prelistajmo po plezalnih ali planinskih vodnikih, v pomoč pa nam bodo tudi zemljevidi Kranjska Gora, 1:25.000 ali 1:30.000 ter Triglav, 1:25.000.

Vladimir Habjan

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja