Od 19. septembra do 13. oktobra 2026 je v mednarodnem laboratoriju-opazovalnici Piramida Ardito Desio pod Everestom potekala znanstvena odprava Pyramid 26 – Exploration and Physiology: Multisystem and Multiorgan Responses to Hypoxia in Human Adaptation of Different Geo-Origin. Projekt združuje raziskovalce, zdravnike, tehnike in študente številnih italijanskih ter mednarodnih ustanov, koordinira pa ga Univerza Gabriele d’Annunzio iz Chietija in Pescare pod vodstvom profesorja Vittoreja Verrattija, strokovnjaka za fiziologijo ter medicino in fiziologijo gorskega sveta.
V nepalskem Lobucheju pod Everestom raziskovalci preučujejo odzive človeškega organizma na pomanjkanje kisika v veliki nadmorski višini. Spremljajo spremembe dihalnega in srčno-žilnega sistema, pretoka krvi v možganih, presnovnih procesov, spanja, delovanja možganov ter številnih drugih kazalnikov prilagajanja na višino.
Posebna pozornost je namenjena tudi vprašanju, ali lahko večsevni probiotični pripravki vplivajo na aklimatizacijo in nasičenost krvi s kisikom med izpostavljenostjo hipobarični hipoksiji, torej razmeram, ki jih povzročata zmanjšan zračni tlak in posledično manjša razpoložljivost kisika. Raziskovalci med vzponom, aklimatizacijo in bivanjem v laboratoriju spremljajo tudi kakovost spanja, očesne in mrežnične odzive, spremembe telesne sestave, presnove ter hormonskih procesov, povezanih z občutkom lakote.
Raziskava poteka v sloviti EvK2 Mednarodni laboratorijski opazovalnici Piramida, ki stoji na približno 5050 metrih nadmorske višine v dolini Khumbu pod Everestom. Laboratorij sta leta 1990 zasnovala Ardito Desio in Agostino Da Polenza, da bi znanstvenikom omogočila dolgoročne raziskave v ekstremnem visokogorskem okolju. Njegova raziskovalna področja segajo od ved o Zemlji in okolju do medicine, fiziologije, antropologije in razvoja novih tehnologij.
Piramida je zaradi svoje lege in infrastrukture postala eno najpomembnejših visokogorskih raziskovalnih središč na svetu. V več kot treh desetletjih je gostila več kot 500 znanstvenih odprav, v katerih so proučevali medicino in fiziologijo človeka, podnebne spremembe, geologijo, seizmologijo, kakovost zraka ter vpliv človeka na občutljive himalajske ekosisteme. Leta 2014 jo je Svetovna meteorološka organizacija priznala kot referenčno točko za spremljanje ozračja.
Za alpiniste je Piramida nekaj več kot laboratorij. Generacije odprav na Everest, Lhotse in druge himalajske vrhove so v njeni bližini zbirale podatke, ki so pripomogli k boljšemu razumevanju aklimatizacije, višinske bolezni in meja človeške zmogljivosti. Prav raziskave, kakršna je Pyramid26, pomagajo pojasnjevati, zakaj se nekateri posamezniki na višino prilagodijo presenetljivo dobro, medtem ko drugi že na precej nižjih višinah razvijejo resne zdravstvene težave.
Danes, ko se Himalaja sooča tudi z izzivi podnebnih sprememb, ostaja Piramida simbol povezovanja alpinizma, znanosti in mednarodnega sodelovanja. Tik pod najvišjo goro sveta raziskovalci še naprej iščejo odgovore na eno temeljnih vprašanj visokogorstva: kako se človek prilagodi okolju, ki mu po vseh zakonih narave ni namenjeno. Odprava Pyramid26 se po skoraj mesecu dni dela prav te dni zaključuje, njeni izsledki pa bodo prispevali k boljšemu razumevanju delovanja človeškega organizma v skrajnih razmerah visokih gora.
