Slovenske novice, 24. november 2021
Z raztrosom pepela so se družina in prijatelji poslovili od Gašperja Ahačiča. Ponesrečil se je konec oktobra na Matterhornu.
»Noro lep sončni vzhod pred Triglavskim domom na Kredarici, sijoča polna luna ter pot, posvečena prijatelju v slovo. Na kraju, kjer se rojevajo najlepši vzhodi in zahodi, kjer se tkejo najlepše vezi in spomini, ki jih ne moremo izbrisati, plameni, ki jih ne moremo ugasniti. Gašper Ahačič, človek z veliko začetnico, je v sebi nosil sonce, ki ne bo nikoli ugasnilo. V srcih vedno z nami, Gašper.« Tako je ganljivo slovo od gorniškega prijatelja, ki se je 24. oktobra smrtno ponesrečil pri plezanju na Matterhornu, opisala Mariborčanka Vanja Sever.
Poleg nje se je v soboto proti Triglavu polna čustev vzpenjala večdesetglava množica Gašperjevih prijateljev, planincev in alpinistov. Več kot 70 se jih je prišlo poslovit od prijatelja, ki ga je žalostna usoda tako zgodaj prehitela pri uresničevanju njegovih sanj, in ga za vedno prepustit goram, ki jih je imel najraje.
Krenili iz Krme
Že navsezgodaj zjutraj, ob 2.30, so iz Krme krenili proti Kredarici, pot jim je kazala polna luna. S Kredarice so se najbolj izkušeni podali še na vrh Triglava, ki je te dni seveda že odet v snežno odejo. Na vrhu so doživeli osupljivo lep sončni vzhod, nato pa jih je čakalo še poslednje slovo od prijatelja. Natanko ob 13. uri so se vsi skupaj zbrali pred Triglavskim domom na Kredarici in se prijatelju poklonili z minuto molka, nato je v žalostno tišino bridko zasekala žalostna melodija Josha Grobana You Raise Me Up. Po poslovilnih govorih prijateljev je sledilo še najtežje – raztros pepela na vrhu Kredarice.
»Tako smo se poslovili od našega Gašperja. S pesmijo Zadnja planika ansambla Franca Miheliča, ki je bila želja njegove matere, in z Zabučale gore … Bil je naš sonček, za vse, ki smo ga poznali. Neizmerno ga imamo radi in v vsej tej žalosti lahko samo rečem, da smo ponosni in hvaležni, da smo se od njega lahko tako lepo poslovili, po naše, in da je Gašper zdaj za vedno tam, kjer je bil vedno najraje,« nam dan po ganljivem slovesu pove njegov prijatelj in organizator hribovskega pogreba Franci Groznik. In še doda: »Kljub tragediji, ki nam ga je vzela, je bil to nadvse lep dogodek. Nismo se ves dan vsi jokali, ampak smo ga preživeli ob najlepšem spominu nanj. Med potjo smo vsak pri sebi premlevali svojo žalost in vsakdo od nas je imel krizo. A vendar je v nas tlelo veselje, da smo se mu tako lepo poklonili.«
Franci je hribovski pogreb pripravil na željo Gašperjeve družine, predvsem užaloščene matere. »Z Gašperjem sva se spoznala leta 2018 in od takrat sva veliko hodila skupaj v hribe. Bil je izjemno pozitivna oseba, vedno nasmejan in res je bil naš sonček. Izjemno rad je bil v gorah, zato imam vse ture z njim v najlepšem spominu. Še posebno rad je zahajal na Triglav in na sončne vzhode. V nekaj letih je bil kar 59-krat na Triglavu, večina od teh vzponov je bila ponoči, da je na vrhu pričakal sončni vzhod. Zato smo v soboto poleg raztrosa zanj naredili njegov 60. vzpon, in to točno tak, kakršnega je imel najraje. To smo naredili njemu v poklon,« pripoveduje Groznik, ki je v sodelovanju z Gašperjevimi svojci pripravil vse, da so se od prijatelja lahko poslovili v tako velikem številu.
Glavnino skupine so sestavljali Gorski svedri, to je skupina na facebooku, ki združuje ljubitelje gorništva in si med seboj deli izkušnje. Gorski sveder je bil tudi Gašper. Pridružili so se jim tudi drugi gorniki ter seveda Gašperjeva družina.
Prevzeli so ga sončni vzhodi
Kot smo že poročali, je bil komaj 30-letni Gašper Ahačič podčastnik v Slovenski vojski. Ponesrečil se je tik pod vrhom Matterhorna, in to že potem, ko sta se s soplezalcem zaradi neugodnih zimskih razmer obrnila in začela sestopati. Pri tem je zdrsnil in pred očmi soplezalca padel na dno stene, več kot 1000 metrov globoko.
Kot se je Gašper sam opisal v svojem blogu freak.si, kjer je objavljal tudi svoje filmčke s podvigov, je bil odvisen od hribov in nor na sončne vzhode. Bolj aktivno je začel zahajati v gore šele leta 2014, pred tem je treniral plavanje. »Nabiral sem izkušnje najprej z lažjimi vrhovi, leta 2015 mi je uspelo prvič osvojiti Triglav. Od takrat se je težavnost začela jačati,« se je opisal.
Po prvem zimskem vzponu na Špik ga je zima v gorah tako prevzela, da se je začel lotevati predvsem zimskih vzponov in tako tudi osvojil mnogo tri- in štiritisočakov, od Grossglocknerja do Mont Blanca. Njegov višinski rekord je 5545 metrov na gori Kala Patthar v Nepalu. Leta 2020 se je posvetil brezpotjem, kjer je spoznal še eno strast – plezanje do četrte stopnje težavnosti. »Leta 2017 sem začel uporabljati ključnik, kot odgovor na veliko vprašanj, kakšen je sploh užitek hoditi v temi na sončne vzhode. Namreč, nor sem na sončne vzhode v hribih … Težko je razložiti, zakaj, najlažje se izrazim s #tojtauzitek in tako pokažem, kako super je v gorah,« je napisal na svoji spletni strani.
Gašper je kot kolesar maja letos doživel hudo prometno nesrečo. Po zelo težkih poškodbah je bil nekaj časa v komi, a si je hitro opomogel. Že jeseni je bil spet v svojih gorah in za poslednji podvig na Matterhornu si je nabiral moči s serijo vzponov po naših vršacih. Tako je bil v tednu tik pred usodnim dnevom kar trikrat na Triglavu, kjer je zdaj ostal za vedno.
Tina Horvat
