Dileme telesne vzgoje so vedno prepletene z različnimi pogledi in tudi s tveganjem
Ko mama, plezalka, ki jo lahko z zanimanjem spremljajo mladi starši in tudi babice in dedki, nekdanji alpinisti, stopi v telovadnico ali pod steno s svojo hčerjo, se ne začne zgolj športna ura, temveč uvertura v življenjski slog. Shauna Coxsey, ena najuspešnejših britanskih plezalk, svojo hči Frankie uvaja v svet plezanja z nežnostjo, potrpežljivostjo in razumevanjem. Telesna vzgoja otroka je pri njej razdeljena na različne pristope – vsak primeren za določeno starost in razvojno stopnjo. Seveda njeni postopki ne izhajajo iz šole, saj šole za mame tega (še) ne učijo. Shauna ne skriva, kaj počneta s hčerko, kot to počnejo recimo vrhunsko usposobljeni gorski vodniki ali pa profesorji na fakultetah za telesno vzgojo (ali kakorkoli jih kdo poimenuje), in kar je za njih povsem razumljivo, saj si s tem služijo kruh (tudi Shauna nekaj prodaja, da lahko živijo od plezanja). Zaveda se in izhaja iz tega, da je pri najmlajših gibanje igra. Mama plezalka, ne sili hčere v tehniko, temveč ji ponuja prostor, kjer lahko raziskuje: plazenje po blazinah, poskakovanje, prijemanje oprimkov. To je pristop zgodnjega otroštva, kjer je cilj razvijati osnovne gibalne vzorce in veselje do gibanja.
Učenje skozi igro – osnovne spretnosti
Ko otrok raste, se igra preoblikuje v strukturirano raziskovanje. Mama pokaže, kako se prime oprimek, kako se stopi na poličko, kako se premakne telo, kako naj zbere korajžo, da skoči k njej. To je didaktični pristop, ki združuje igro z učenjem. Hči se uči koordinacije, ravnotežja in zaupanja v lastno telo …
Ker (pa) so nam »gnevni profesorji« obljubili, da se bodo poboljšali in da bodo od sedaj naprej zelo veliko objavljali s področja vzgoje in osebnostne rasti, bomo mi kar zaključili. Tako ali tako lahko sami sledite napredku Shaune & Frankie, če tudi ne verjamete gnevnim nakladačem, da bo od njih kaj padlo … Let’s go
