Primorske novice 23.07.2013 – Danijel Cek: Med hojo po strugi pod slapom Boka je mlada Madžarka stopila na kamen, ki se je pod njo premaknil in sprostil dvotonsko skalo.
Madžarko je skala stisnila ob trebuh, stegnenico in levo stegno, rešili so jo gorski reševalci in gasilci z dvigalko in blazinami.

BOKA – V nedeljo popoldne sta si 22-letna Madžarka in njena 19-letna sestra ogledali slap Boka pri Bovcu. Do vznožja slapa sta se povzpeli po nezahtevni skalnati poti, ki vodi po strugi pod slapom. Po isti poti sta se vračali proti cesti, ko je po približno 150 metrih hoda ob 15.15 starejša sestra stopila na manjši kamen, ki se je opiral na večjo skalo.
S svojo težo je premaknila kamen, izgubila ravnotežje in padla poldrugi meter niže, v luknjo, nanjo pa se je že v naslednjem hipu naslonila velika skala, ki je prej slonela na premaknjenem kamnu. “Skala se je dejansko obrnila in jo s strani stisnila ob drugo skalo. Skale in kamne je naložila voda ob spomladanskih povodnjih,” je pojasnil bovški gorski reševalec Aleksander Žgajnar, ki je vodil reševanje.
Mlada Madžarka je ostala ukleščena med dvema skalama, težja pa ji je pritiskala na trebuh, medenico in levo stegno. Njena sestra je poklicala na pomoč, iz regijskega centra pa so proti slapu Boka poslali gorske in zdravstvene reševalce ter gasilce. “Problem je bil v slabem poznavanju angleškega jezika, saj je po prvih informacijh padla sto metrov globoko. Za tovrstno reševanje smo se potem tudi opremili in odhiteli na kraj, kjer pa smo ugotovili, da je padla dober meter in da je ukleščena,” pravi Žgajnar.
Z opremo, ki so jo imeli s seboj, so bili gorski reševalci proti približno dve toni težki skali nemočni. Zato so poklicali na pomoč bovške in kobariške gasilce, sami pa odhiteli po hidravlično dvigalo in ga namestili med skale. Z dvigalom in gasilskimi blazinami za dvigovanje so nato s skrajnimi močmi razmaknili skali, da so lahko Madžarko potegnili iz kamnitega objema. Medtem je helikopter na kraj nesreče pripeljal zdravnika, ki je skupaj s tolminskimi zdravstvenimi reševalci poškodovano turistko oskrbel. Ponesrečena je bila ves čas pri zavesti, čeprav jo je hudo bolelo in je zdravnik ocenjeval, da ima hude telesne poškodbe. “Šlo je za zelo nenavadno nesrečo. Hudo je, ko prideš na kraj, pa nimaš s čim pomagati. Ves čas pa smo videli, da je hudo, njena noga je bila že modra, ker ni imela več dotoka krvi,” je resnost reševanja opisal Žgajnar.
Planinko so nato s policijskim helikopterjem prepeljali v ljubljanski klinični center, od koder naj bi kmalu prišle prve pozitivne informacije. Madžarka naj ne bi imela zlomljene niti ene kosti, pa tudi z nogo naj ne bi bilo tako hudo, kot je bilo videti.
Danijel Cek
Foto: Lado Mrakič
– – –
Nesreča v kanjonu pod slapom Boka
GRZS, 24. julij 2013
21.7.20013: Adrenalina in pustolovščin željna mladost je gnala mlado državljanko Madžarske po skoraj neprehodni strugi, ki pelje do pod slapa Boka. Veliko nevarnost predstavljajo labilni skalni bloki vseh dimenzij, ki samo čakajo na neprevidno nogo ali prijem.
Gorje tistemu, ki se znajde na njihovi poti premika, pa četudi za samo nekaj centimetrov. Da ne omenjam obeh erozijsko zelo načetih brežin, s katerih leti vse mogoče. In ravno premik večje skale je ob neprevidni obremenitvi botroval neobičajni nesreči, vsaj za nas reševalce, ki smo vajeni drugačnih primerov.
Po dobre pol ure hoje med različno velikimi skalami-balvani, med katerimi drvi v dolino vse vodovje slapa Boka, smo se znašli pred ponesrečenko in onemeli nad prizorom. Zakaj? Mlada damica (23 let) je v napol ležečem položaju ležala ukleščena med dve ogromni skali. En rob jo je stiskal nad medenico, drugi rob skale pa čez stegnenico, katere noga je bila že rahlo modrikasta. Tudi njena odzivnost ni obetala nič dobrega. Nekaj trenutkov smo samo nemo gledali in zmajevali z glavami, saj nismo vedeli kje in kako naj pomagamo. Rešitev oz. luč na koncu tunela je prižgal naš ,,Zajc,,. Predlagal je uporabo dvigalke, saj jo kot izkušen avto serviser, pogosto uporablja na delovnem mestu. Medtem časom je prispela dežurna ekipa za helikoptersko reševanje in nam s prihodom zdravnika Roka Mačka olajšala skrb za ponesrečenkino zdravje. Pa tudi pomoč reševalca letalca Marka Kopavnika nam je prav prišla.
Kaj kmalu smo sprevideli, da z eno samo dvigalko ne bomo, zaradi labilnosti in čudnega položaja skale, varno in v željeni smeri premaknili skalne gmote. Takoj je vodja akcije Saško zaprosil za pomoč še gasilce iz PGD Bovec, ki so z prepotrebno opremo pod vodstvom Nejca Kravanja kmalu poprijeli za delo. Vsi, ki so sodelovali pri odmikanju skale, so pod velikim psihičnim pritiskom, milimeter za milimetrom, kontrolirano odmikali skalo od ponesrečenke. Samo nepreviden gib ali napačna smer dviganja bi lahko izzvala nezaželjen premik skale in že nekaj centimetrov bi pomenilo tragičen konec za ponesrečenko.
Po približno desetih centimetrih odmika je bilo končno možno, tudi z pomočjo narkotika rešiti jo smrtonosnega objema obeh skal. Žal se zadnjega rešilnega trenutka ne bo spomnila, saj je z zdravnikovo pomočjo sanjala, upam kaj lepšega. Sledilo je še zadnje preverjanje ponesrečenkinega stanja in že se je med dviganjem z jeklenico odvrtela v helikopter, ki je odropotal proti Ljubljani, se ve kam.
V imenu vodje intervencije in predsednika društva GRS Bovec se zahvaljujem posadki helikopterja letalske policijske enote z Primožem Škufca na čelu, dežurni ekipi za letalsko reševanje v gorah, gasilcem PGD Bovec in ekipi NMP ZD Tolmin za izkazano pomoč.
Lep primer sodelovanja različnih služb tako profesionalcev kot nas amaterjev.
Lado Mrakič, član DGRS Bovec








