EPIcenter, april-maj 2007
Lepi čeveljc – naša najlepša orhideja
Ko pomislimo na orhideje, si ponavadi predstavljamo tropske cvetlice najbolj nenavadnih oblik in barv. Vendar tudi pri nas na travnikih in po gozdovih raste kar nekaj predstavnikov te družine: kukavice, murke … in lepi čeveljc (Cypripedium calceolus), ki lahko po svoji preprosti, a izbrani lepoti mirno tekmuje z marsikatero tropsko sorodnico.
Julius Kugy se je v svojem delu Iz minulih dni spraševal, kje v Juliani bi se morali vsaj za hip ustaviti. Razmišljal je, če ne morda v tihem kotičku, “kjer raste in bujno cvete dragoceni, v Julijcih tako redki lepi čeveljc, v priljubljenem okolju rušja, sleča ter planinskega kosteničevja? Za nas so to posvečeno mesta skrivnosti rastlin, kjer se moramo pobožno pomuditi. Ne moremo drugače.“
Lepi čeveljc je vzbudil že domišljijo antičnih botanikov, ki so ga poimenovali Venerin čeveljček (cypris = Venera, pedilon = čeveljc). Med slovenskimi ljudskimi izrazi zanj zasledimo tudi ime Marijini šolnički.
Past za žuželke
Je 15 do 50 cm visoka trajnica s plazečo koreniko in enostavnim, pri dnu luskastim, zgoraj olistanim steblom. Njegovi listi so sedeči, celorobi, široko eliptični, na robu in žilah puhasti. Cvetovi, ki med evropskimi orhidejami sodijo med največje, so sestavljeni iz štirih rjavo rdečih podolgovatih cvetnih listov in napihnjene citronsko do zlato rumene medene ustne v obliki čeveljca; znotraj ima purpurne pike in žile. Od naših ostalih vrst kukavičevk se loči po tem, da ima dva prašnika, medtem ko imajo druge vrste samo en prašnik. Lepi čeveljc oprašujejo samice kožokrilcev (predvsem peščene čebele). Copatasta medena ustna je v bistvu past in žuželke se lahko rešijo iz nje le mimo prašnikov in brazde. V Juliani lepi čeveljc zacveti konec maja, tako da ga lahko takrat v vsej njegovi lepoti običajno občudujejo številni mladi udeleženci Belarjevih dni.
Šele po več kot petnajstih letih zacveti prvič
Raste v zmernih predelih severne poloble, v Sloveniji najbolj pogosto v alpskem svetu, najdemo pa ga tudi v dinarskem območju in na Gorjancih. V Kamniško-Savinjskih Alpah je pogost v Logarski dolini in Matkovem kotu ter na Jezerskem. V Karavankah ga najdemo med dolino Belce in Ljubeljem, v Julijcih pa je najbolj pogost v Martuljkovi skupini. Uspeva raztreseno in ponekod zelo redko na apnenčastih tleh v svetlih bukovih gozdovih in na grušču ter med ruševjem. Raste izjemno počasi, saj traja kar petnajst do sedemnajst let, da iz semena zraste toliko, da lahko prvič zacveti. V Evropi je lepi čeveljc zelo ogrožen in je zato tudi uvrščen med ogrožene vrste Nature 2000. V Sloveniji pa je zavarovan že od leta 1922.
Dr. Nada Praprotnik, muzejska svetnica, vodja Kustodiata za botaniko in vodja alpskega botaničnega vrta Juliana, Prirodoslovni muzej Slovenije
Vir: https://socasnik.si/upload/publikacije/epicenter-4-5-2007.pdf
