Za bivake, ki ne puščajo sledi — razmislek o sanitarni infrastrukturi v gorah
Kaj so latrine?
Latrina izhaja iz latinske besede latrina, ki pomeni prostor za umivanje, a se je skozi čas uveljavila kot izraz za preprosto stranišče, običajno zunanje, brez tekoče vode. V sodobnem jeziku se uporablja predvsem v kontekstu:
– Vojaških in taborniških postojank
– Gorskih koč in odročnih bivakov
– Zgodovinskih sanitarnih sistemov
Gorski bivaki so simbol svobode, zavetja in preprostosti. A prav tam, kjer se človek umakne v naravo, se pogosto sreča z njenimi mejami — tudi s potrebo po osnovni higieni. Latrine, čeprav neprivlačna tema, so bistven del bivaka, ki želi biti skladen z okoljem in spoštljiv do obiskovalcev.
Zakaj latrine?
Ekološki razlogi: človeški iztrebki v visokogorju ne razpadejo hitro. Brez urejenih latrin se (tudi) onesnažujejo tla, voda in zrak.
Etični razlogi: bivak brez latrine sili obiskovalce v improvizacijo, kar vodi v neurejene iztrebke v okolici, pod skalami, celo v snegu.
Estetski razlogi: bivak naj bo prostor spoštovanja, ne sramu. Latrina je del kulture bivanja v gorah.
Kaj pomeni skladna latrina?
Arhitekturno prilagojena: vgrajena v bivak ali diskretno umeščena v okolico, z naravnimi materiali in minimalnim vizualnim vplivom.
Ekološko nevtralna: kompostna, suha ali z zaprto posodo, ki se prazni s helikopterjem (kot v nekaterih švicarskih bivakih).
Uporabniku prijazna: jasna navodila, dostopnost, osnovna higiena (papir, razkužilo, prezračevanje).
V sodobnem planinstvu se latrine povezujejo z načelom »Leave No Trace«. V nekaterih območjih (npr. Denali, Everest) je uporaba osebnih vrečk za odpadke obvezna. Latrina ni le tehnična rešitev, temveč izraz spoštovanja do narave in drugih obiskovalcev.
Primeri dobre prakse
Bivak Gervasutti (Italija): futuristična kapsula z integrirano suho latrino.
Bivak pod Skuto (Slovenija): arhitekturno dovršen, a brez latrine — priložnost za nadgradnjo.
Švicarski bivaki SAC: večina ima zaprte latrine, ki se praznijo z letalsko logistiko.
Kako naprej?
– Standardizacija: PZS, ki načrtuje vedno več novih bivakov, bi lahko (tudi) oblikovala smernice za sanitarno infrastrukturo v bivakih.
– Vključevanje v prenove: vsak nov ali obnovljen bivak naj vključuje latrino kot osnovni element.
– Ozaveščanje: v planinskih publikacijah, na tablah in v pogovorih — latrina ni tabu, temveč znak spoštovanja.
Ustrezne latrine bi morale biti tudi ob najbolj obljudenih planinskih poteh, kot so npr. poti na Triglav. Prav tako bi morale biti na vseh parkiriščih na cestah v gorskem svetu. Za postavitev, čiščenje in vzdrževanje naj poskrbijo tisti, ki služijo z gorskim svetom. V prvi vrsti zaposleni v TNP in na PZS. Prav tako pa razni postavljalci zapornic na državne ceste in pobiralci pristojbin za gibanje v naravnem okolju.
Dejansko je sr…je edino onesnaževanje ki ga izvajamo obiskovalci gora. Vse drugo je le izgovor za pogosto nelegalen zaslužek, pri nas pač ni takega overturizma kot je v Dolomitih.