Zapuščina Juliusa Kugyja na Koroškem

Danes 5. februarja mineva 81 let od smrti Juliusa Kugyja, ki ni samo domače ime za poznavalce Julijskih Alp, ampak je s svojim delom oblikoval tudi alpsko-jadransko idejo. Oseba z enakim priimkom še vedno živi v Lindu pri Arnoldsteinu in hrani spomine na planinca in pisatelja.

Johann Kugi iz Riegersdorfa v občini Arnoldstein si z Juliusom Kugyjem deli “kraj, ki mu je pri srcu”: hišo na številki 1 v Lindu pri Arnoldsteinu, kjer je živel oče Juliusa Kugyja. Med raziskovanjem je ugotovil, da z Juliusom Kugyjem nima neposrednega sorodstvenega razmerja, čeprav je prvotno pisal svoje ime z Y, kar pripisuje jezikovnim netočnostim zaradi porekla nekdanjih župnikov v Sankt Leonhardu.

je bival “Kugy-Stüberl”
V očetovi hiši je družina Johanna Kugija nekoč imela gostilno, ki je bila zbirališče planincev, ki so želeli videti, kje je Julius Kugy preživljal poletne počitnice pri svoji teti. Johann Kugi je sicer navdušen nad življenjem Juliusa Kugyja in rad bere njegova dela, v katerih je Kugy opazoval naravo, pokrajino, gore in rastline ter v (skoraj) pesemski obliki opisoval gorski svet.
Julius Kugy je opravil 50 prvenstvenih vzponov v Julijskih Alpah. Rodil se je leta 1858 v Gorici in veljal za vsestransko izobraženega. Podedovana blaginja mu je omogočila, da se je posvetil alpinizmu, kjer so ga na turah običajno spremljali lokalni gorski vodniki, s katerimi je imel dober stik in sodeloval pri razvoju gora. Čeprav je lahko računal na znanje in izkušnje svojih sopotnikov, so izleti v takrat neraziskani gorski svet potekali v zahtevnih razmerah. Ko po prvi svetovni vojni ni mogel več na tak način v gore, je Julius Kugy svoja doživetja zapisal v knjigah, med katerimi je najbolj znana “Iz življenja gornika”. Njegova dela so še danes obvezno branje mnogih alpinistov, saj je strastno opisoval prostor, botaniko in gorski svet kot bitje.
Koroška deželna zveza je skupaj s planinskimi društvi v Sloveniji in Furlaniji Julijski krajini uvedla 720 km dolgo pot Juliusa Kugyja, treh dežel, kar predstavlja dolgoletno čezmejno povezavo. Cilj poti je okrepiti mednarodno razumevanje med tremi državami in spodbujati pohodniški turizem. Šolski vzorci in “Nagrada Juliusa Kugyja” spominjajo na planinca in pisatelja, ki je skušal preseči meje in zbližati sosede v prostoru Alpe-Jadran. Hitro brskanje po spletu pa (po)kaže, da se Avstrijci in Italijani bolj kot Slovenci ukvarjajo s preteklostjo. Kar čudno, mar ne?