Slovenski narod, 22. november 1925 – dLib.si
V zadnjem času je dobila Golica vrednega tekmeca v Krvavcu. Ta krasna in lahko dostopna gora je bila še pred nekoliko leti med planinci kaj malo znana, zakaj zveze s planinskimi kočami in zavetišči so ji skoraj popolnoma manjkale, malokomu pa se je ljubilo po razdrapanem Grebenu in drugod iskati preredkih markacij in slabih steza. V nas pa, ki smo že od mladih nog posedali divno predgorje Kamniških planin, se je boril egoizem z željo odpreti ta neznani planinski raj najširšim krogom. Večinoma je zmagala zadnja in oznanjali smo vsakomur prelestno lepoto in mir teh gora, ki so posebno pozimi nudile planincu-smučarju toliko izrednih in plemenitih užitkov.
Z izjemo poletja smo pohajali na Krvavec in njegove sosede v času, ko je ležal na vrhovih sneg, bodisi da je starka zima šele prikimala v deželo, ali pa da se je poslavljala od nas. Vsakokrat so se nam nudili prelepi prizori tam gori, odkoder vidiš pod seboj svet razgrnjen ali nariban in k nebu svoje strme vrhove moleč Učke gore v Istri, lepega Snežnika, preko Trnovskega gozda in nazobčanih Julijskih Alp ter vabljivih Karavank do belo zasneženih Visokih Tur. Prav od blizu te pozdravljajo razriti z neštetimi kamini in policami prepreženi vrhov! Kamniških planin, ki Jih vidiš najlepše, če se potrudiš s Krvavca preko Grebenov po markirani poti na Kompotelo, kopast vrh tik nad Bistriško dolino.
Drugi enako vredni prizor, pa se ti nudijo na gori sami. Pri sv. Ambrožu se pričenja krasen bukov gozd; ko pa ga imaš za seboj, se ti odpro lepo planine, katerih središče je Krnska planina. Tu se nahajaš tudi na drevesni meji, kjer stoje številne smreke, razrite od viharjev in od krutega boja ter zbog svojih čudovitih oblik, tako pristojnih v ta gorski svet, vredne opazovanja in občudovanja. Jesen je tu divna zaradi sanjavega mini in pestrosti barv. Prizori se ti nudijo, da bi najraje sklenil za vedno tu gori ostati. Malo pa je tako poživljajočega kakor pomlad tam gori. V senco strmečih pobočij in v jarkih se skriva še sneg, na prisojnih tratah pa ti žari naproti nebrojna množica pestrih cvetic. Njihove dolinske vrstnice se lahko skrijejo pred njimi, zakaj od višinskega solnca so prevzele ves njegov sijaj. Od skupin raznobarvnih jegličev se oko kar ločiti ne more!
Najlepša pa je ondi zima. Takrat izginejo pod debelo plastjo snega vse skale, ki poleti mole iz travnikov. Položna pobočji te z vso silo vabijo nase. Gozd je pravljično lep; smreke so kar odete v debele poledenele oklepe. In barve! Dočim nam v dolinah megla zastira svet z enakomerno in uspavajočo sivo kopreno, minevajo gori dnevi ali v divjih metežih in viharjih, ali pa v dolincem malone nepoznanem sijaju. Tu je zaman opisovanle, ker harmonije vseh prehodov barv od temnega ultramarina do blesteče zlate barve večerne in jutranje zarje je popolnoma nemogoče z besedami orisati. Pojdite gori in tu doživite ure, ki vam bodo vse življenje nepozabne!
Kdor pa je smučar, ta najde na krasnih pobočjih dosti prilike uživati veliko sreče. Malo naših gora je namreč tako pripravnih za divni smušk sport, ki je z zimsko turistiko tako tesno spojen, kakor je Krvavec s svojimi bližnjimi sosedi … Ob ugodnih razmerah se lahko pripelješ na smučeh prav v Kamnik na kolodvor. Ko smo pred svetovno vojno kot »pomilovanja vredni neumneži« sami uživali na smučeh krasote Kamniškega predgorja, smo morali pač marsikrat bridko prezebati tam gori, zakaj le pri prijaznem cerkovniku pri sv. Ambroža smo našli varno zavetje, sicer pa so bile višave brez zavetišča. Danes pa je Slov. planinsko društvo postavilo v višini 1700 m krasno in udobno zidano kočo, ki bo kljubovala tudi najhujšemu mrazu in viharjem. V njej bo pozimi kakor poleti planinec ali smučar ali kdor je oboje skupaj, našel prijetno in dobro oskrbovano kočo! Dom na Krvavcu je pravi kras naših planin. Slovenski planinci! Dvojna je Vaša dolžnost: napram sebi, da izrabite ugodno priliko in od slej posvetite v vseh letnih časih več pozornosti Krvavcu in ostali skupini, za kar boste vedno bogato plačani, posebno pozimi. Druga dolžnost je napram Slov. planinskemu društvu, ki je z velikimi stroški napravilo lepo stavbo, Dom na Krvavcu. Le zadostni poset bo omogočil obdržati dom trajno odprt. Slovenskemu planinskemu društvu pa bi svetoval, da bi tu in tam še nekoliko izpopolnilo markacijo, kar bo posetu v korist — poskrbi pa naj tudi za zadostno varnost cvetic in miru, ker proti ničemur se v naših planinah ne greši bolj, kakor proti onima dvema točkama! Kamniško predgorje je kolikortoliko še nedotaknjeno in zato je treba od začetka ukreniti vse, da ohranimo njegovo najlepšo stran — floro in mir.
Pavel Kunaver
