NAŠ STIK
Januar 2001: Od jame zavijemo desno do reke, prečimo most in se na drugi strani vzpnemo do ravnine. Levo so razvaline gradu Krupa.
REKREACIJA
Potepi po kraškem svetu Slovenije, ki smo jih opisovali letos, so nas privedli vse do Bele Krajine. Čeprav si sredi prostranih in s soncem obsijanih ravnin nikakor ne moremo predstavljati skalnatega sveta, bomo našli tudi to. V vasici Krupa, pod visoko zatrepno steno, nas bo presenetil slikovit kraški izvir.
Krupa je največji kraški izvir v Beli krajini. Na površje prihaja sredi nizkega belokranjskega kraškega ravnika v močnih kraških izvirih izpod 30 m visoke, značilno tektonsko prelomljene skalne stene. Voda se steka v jezero z otočkom na sredini in se nato spusti preko slapu. Izvir je življenjski prostor človeške ribice in v Sloveniji edino znano nahajališče jamske školjke Congeria kusceri, tu pa so bile najdene še druge endemne vrste jamskih polžev. V kraški ravnik je Krupa vrezala izrazito, mestoma kanjonsko strugo. Ob reki so včasih topotali štirje mlini in brnele tri žage, danes pa obratuje le še nekdanji grajski mlin. Po dobrih dveh kilometrih toka se Krupa izliva v reko Lahinjo. Izvirno jezero pod slikovito skalno steno, vodnatost izvira in njegov biološki pomen uvrščajo Krupo med najlepše in najpomembnejše slovenske kraške reke, zato je zavarovana kot naravni spomenik.
Naš sprehod bo potekal po kraški učni krožni poti, ki se začne v Semiču. Pobudniki poti so bili tamkajšnji dijaki. Ugotovili so namreč, da so mnoge naravne in kulturne znamenitosti pozabljene in zanemarjene, zato so jih poskusili s pomočjo učne poti ohraniti. Začnemo lahko že v Semiču ali pa v vasi Krupa. Pot do tja vodi mimo vrste zanimivosti, naštejmo jih: vodna kraška jama Lebica, cerkev sv. Mihaela v Vavpči vasi, spominsko obeležje (ob žrtvi praznovanja 1. maja leta 1936), kužno znamenje na Trati (spominja na kugo, ki je morila v teh krajih), stezine (to so opuščeni kamniti pasovi zemljišč med travniki, njivami in gozdovi, po katerih so gnali živino na pašo), kraška jama Malikovec (od leta 1994 očiščena in opremljena za obiskovalce), vrtača Vodenica pri vasi Brstovec, cerkev sv. Trojice nad vasjo Vinji Vrh (sezidana leta 1647).
Izhodišče za obhod izvira je vasica Krupa. Do sem pridemo, če iz Semiča zavijemo vzhodno v smeri vasi Gradac (3 km). Parkiramo na parkirišču pred vasico. Do bližnjega izvira se spustimo po razriti cesti (smerna tabla). Pot nas vodi ob vodi mimo žage strmo v breg in čez kolovoz nazaj na asfaltno cesto. Mimo arheološkega najdišča Moverna vas nas table usmerijo mimo domačije desno v gozd (na desni občasno vidimo Krupo). Arheološke raziskave so pokazale, da leži naselje na delu neutrjene naselbine iz mlajše kamene in bakrene dobe. Skozi gozd v rahlem sestopu pridemo do kraške jame Judovska hiša, ki je znamenito prazgodovinsko arheološko najdišče (najdbe si lahko ogledamo v Belokranjskem muzeju v Metliki in v Krajevni muzejski zbirki v Semiču). Jamo v apnencu je izdolbla predhodnica reke Krupe. Najdbe arheoloških izkopavanj dokazujejo, da je bila jama poseljena v starejši in mlajši kameni ter bakreni dobi (od 5000 do 3000 p.n.št.). Med najpomembnejšimi najdbami so kosti alpskega svizca, divje svinje, lisice, vidre, jelena, koze, ovce, psa, ptic, kamena orodja (klinice s hrbti, mikrokonica, vbodala) in keramične najdbe.
Od jame zavijemo desno do reke, prečimo most in se na drugi strani vzpnemo do ravnine. Levo so razvaline gradu Krupa. To je bilo mogočno poslopje z debelimi zidovi, ki je bilo v Valvasorjevem času ojačano s petimi stolpi. Leta 1942 so grad požgali partizani, ker se je tja nameravala vseliti italijanska vojska. Domačini so po vojni grajski kamen uporabili za obnovo in gradnjo svojih domov, tako da od gradu ni ostalo ničesar več. Do izhodišča se vrnemo po asfaltni cesti. Lahko izvedemo tudi nekoliko daljšo varianto, ki jo začnemo pri jami Judovska hiša. Tabla nas usmeri še naprej v isti, jugovzhodni smeri. Skozi gozd in travnike nadaljujemo do naslednjega mostu, na drugi strani pa po makadamski cesti dosežemo asfaltno. Ob njej gremo do prvega odcepa desno do ostankov gradu, pot naprej pa nam je že znana. Višinska razlika izleta je majhna, pot je nezahtevna, kot oznake nam služijo občasne table. Izlet lahko izvedemo v vseh letnih časih. Obhod nam “bo vzel” dobro uro, pot iz Semiča pa nekaj več. V pomoč nam bodo izletniški zemljevidi: Dolenjska, 1:50.000, Bela Krajina 1:50.000 in Atlas Slovenije, natančnejši zemljevid pa lahko najdemo na spletnem naslovu: http://www.semic.si/krupa.html.
Vladimir Habjan