Koželjevi sliki

Slovenec, 9. junij 1893 (dLib.si)

»Kamniške planine z bistriško dolino« in »Slap Savice« v g. Kollmana razkladnici.

Marljivi naš domači umetnik gosp. M. Koželj, ki slovi že davno zlasti na polju cerkvenega slikarstva, podaje nam v navedenih slikah dvoje najlepših biserov naravine lepote naše čarobne domovine.

Prva slika predočuje nam prav živo: Kamniške planine in Bistriško dolino v jutranji svetlobi v pogledu raz Tolsto goro nad Kamnikom. Raz Tolsto goro se vidijo Kamniške planine v celoti, in sicer v glavni črti: Grintovec, Štruca, Skuta (Rinka), mej tem planota na Podeh; potem Kotla ali Turnska gora in Brana. Za imenovanimi sta še v glavni vrsti: Velika Planjava in Ojstrica, med Brano in Planjavo vidi se sedlo, med Planjavo in Ojstrico pa Škarije.

Pred Grintovcem so: Krvavec, Veliki Izvok, Košuta in Mokrica; pred Ojstrico vidi se vrh Arsenika.

Pred Krvavcem je gora Križ ali Pokolše s Kamniškim vrhom; na drugi strani je Velika in Mala planina. Ta del gora dela znameniti bistriški kotel.

Pred Veliko in malo planino razteza se predgorje Ovar in Brezje, ta kraj krasi cerkev sv. Primoža, tudi v sredi Pokolša se vidi cerkev namreč svetega Ambroža, in nižje doli Šenturška gora. Ravnino Kamnikom in Stranjami pokrivajo lepe vasi in rodovitno polje, po katerem se vije reka Bistrica. Razven vasi: Mekine, Zduša, Godič in Stranje razloči se v ravnini najbolje c. in kr. tovarna, ki je ograjena z zidovjem in lepim gozdom, mej katerim se vidijo glavna poslopja tovarne. Daleč proti severozahodu čez Tunjice vidi se del gorenjske ravnine, na kateri se ločijo te-le vasi: Cerklje, oba Brnika, Zalog in Šmartno. Gorenjska ravnina razprostira se do podnožja visokih Julijških planin, ki se dobro razločijo in te so: Triglav, Kanjavec, Debeli vrh, Urbanova špica, Rjovina, Rogica (Suhi plaz), Špik, Kukova gora, Jerebikovec, Mežaklja in Jelovica. Od zahodnih Karavank pa: Kukovnica, Dobrča in daleč gori Grajščica.

Planine pokrite so s snegom; čarobno jih obsvetljuje vzhajajoče sonce. Nebo je svetlomodre rumeno – zelenkaste barve, na njem se vidijo mrene. Oblaki nad planinami so že bolj žareči, a najbolj pa planine, kajti sončna svitloba je svitleja na snegu, nego na oblakih, taki so istinito prehodi barv koncem meseca oktobra.

Najvišji vrhovi so svitlo belo rumeni, žareči, in nekaj nižje je pa svitloba oranžno rudeče-rumena, med temi jasno nebo najbolj vpliva na sence, ki so isti čas na planinah jako mrzle barve. Ker je drevje v tem času že precej barvano, so tudi gore bolj rujave, sicer pa na to še bolj vpliva sonce; sence pa so bolj temno vijoličasto – modre barve.

Čez vse te barve je neka žarna atmosfera razlita. Temni Mekinski gozd dela v ravnini močen kontrast, kakor tudi hladna megla pod Brezjem in pri Tunjicah; tudi dim na tovarnah in apnenicah kaže, da je hlad in da sončni žarki niso še ogreli dolinskega zraka. Sprednji del slike omejuje temni gozd Križke gore in Tolste gore, na koji se pase srna in katere vrh obletavajo gorski ptiči.

Druga slika je »Slap Savice.« Iz strmega skalovja in pečevja peni se Savica hiteč v globoki zelenkasti kotel, kateri je izdolbla s svojo silovito močjo. V ozadju se vidi velikansko pečevje. Nebo je modre barve z lahkimi obiski, ki so zbirajo nad višinami Orliča in na Kraju. V sprednjem delu je pomnik nadvojvode Ivana.

Obe sliki sta vestno in premišljeno izdelani v vseh svojih podrobnostih ter mojstersko izvršeni v skupni celoti. Skupini obeh predmetov sta razmerno in harmonično sestavljeni. Svetloba in senca sta blagodejno izpremembno razdeljeni, druga prehaja v drugo v ljubeznivih nijansah, zlivajoč se v blaženo harmonijo. Skupni kokarit slik je toli nežen in mehak, bister in živ, da očara vsakega opazovalca.

Vsaka omenjenih slik bodi zlasti prijateljem in občudovalcem narave zlasti priporočena.

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja