Slovenske novice, 20. oktober 2021
PODKOREN
V Podkoren bi radi privabili še več turistov, kmetje ogorčeni. Župan Janez Hrovat agrarni skupnosti ponuja roko sprave.
Dolgo in vroče poletje sta v Slovenskih novicah še dodatno razgreli dve kravji zgodbi z gorenjskega konca. Najprej se je mojstransko planinsko društvo, podprla ga je tudi Planinska zveza Slovenije, z odvetnikom spravilo nad 14 rogatih lepotic, ki se prosto pasejo v Vratih. Ker naj bi bile smrtno nevarne za turiste, bi jih morali lastniki umakniti iz bližine planinskega doma in kapelice.
Slab mesec po poskusu izganjanja krav iz Vrat so se temni oblaki začeli zbirati nad njihovimi sosedami v Podkorenu. Občinska uprava Kranjska Gora je obvestila Agrarno skupnost Podkoren, da bi radi uredili nove kolesarske poti (traile), ker pa bi te potekale prav čez njihov pašnik Medvejek, so jih najprej prosili, nato pa jim je inšpektor zaukazal z grožnjo globe, naj odstranijo oziroma odprejo ograje in tako omogočijo dostop do javnih poti.
Dobra dva meseca kasneje se je vse le še zaostrilo. Agrarna skupnost (AS) je namreč te dni od inšpektorja prejela poziv, naj v 15 dneh umaknejo ali odprejo lese in ograje, drugače bo izvršba. Člani agrarne skupnosti so nad to potezo občinske uprave zgroženi, saj so prepričani, da potem paša ne bo več mogoča.
Ta pašnik je rajski!Čeprav so zaenkrat še na nasprotnih bregovih, je kranjskogorski župan pohvalil člane AS Podkoren, saj da so resnično lepo uredili ta podkorenski pašnik. »Res, kapo dol, kaj so naredili iz tiste zaraščene goščave. Pašnik Medvejek je pravi raj in v ponos naši občini! Žal mi je, da smo se tako zapeli. Če bi hoteli, bi lahko tam skupaj naredili kakšno lepo novo zgodbo, na primer vzorčno planšarijo ali sirarno, kjer bi prodajali lokalne izdelke. Občina bi z veseljem pomagala pri zagotavljanju evropskih sredstev.«
S predstavniki AS smo se srečali na zagotovo enem najlepših in najbolj vzorno urejenih pašnikov daleč naokoli. »Veliko vlagamo v ta pašnik, ki so ga stoletja vzdrževali naši predniki, sedaj pa bi ga občina rada uničila. Tukaj je bila včasih neprehodna goščava, mi pa smo ga po denacionalizaciji spet vzpostavili. Zelo nas moti pritisk na naša zemljišča s strani turistov. Od lastnikov občina pričakuje, da bomo dali pašnike vsem v uporabo, naš interes pa je, da ohranimo kmetijske površine oziroma naravo. Zaradi 1600 m2 inšpektor hoče, da odpremo 18 ha pašnikov. To pomeni, da so za pašo izgubljeni. Sprašujemo se, zakaj se kolesarske poti ne bi delale drugje, zakaj ravno čez ta najlepši pašnik,« se huduje predsednik AS Jože Gregori.
Uničevanje narave
Predsednik nadzornega odbora AS Janez Podlipnik nam razloži, da si občina pri tem lasti poti, ki po njihovem mnenju sploh niso javne, ampak so bile vedno namenjene kmetom.
Območje divjega petelina Janezu Mertljuse razvoj v mnogih turističnih središčih ne zdi več razvoj, ampak uničenje narave. »Zavod za gozdove je v preteklih letih v sodelovanju z občino in lastniki umestil v prostor tri kolesarske traile v bližini Kranjske Gore, in to z namenom, da se obisk kolesarjev usmerja in obvladuje v bližini naselja. Saj vendar ni namen, da bi bili kolesarji in pešci prav povsod, po vseh gozdovih in pašnikih. Obstajajo tudi mirne cone, kjer je treba zagotoviti mir za živali, na primer prav na območju tega pašnika je območje divjega petelina. Mimogrede, ta je občinski simbol in upam, da se ne bo občina lotila prav vznemirjanja svojega simbola. V času parjenja divji petelin potrebuje mir in ne množice ljudi,« je povedal.
»Podkorenski kmetje so te pašnike dobili v last leta 1848, ko se je v okviru agrarne reforme razdelila posest posestnikov med kmete. Za del teh zemljišč, večinoma gre za poti, so se kmetje dogovorili, da ostanejo v skupni lasti in se zelo natančno dogovorili, da jih bodo uporabljali le za dostopanje do svojih zemljišč in spravilo sena. Nikakor pa to niso bile javne poti. Po nacionalizaciji so te poti prišle v last države, ob denacionalizaciji pa niti nismo vedeli, da to ne bo sodilo v naše premoženje. Zdi se, kot da so si te poti občine kar prisvojile, čeprav se je uporaba izničila in sploh niso več vidne. Domačini podpiramo turizem, a to bi moral biti zeleni turizem, torej urejeni pašniki, po katerih se pase živina in rastejo cvetlice, ne pa da po njih drdrajo trume kolesarjev in sprehajalcev. To je nasilje nad naravo, ki postane le poligon za kvaziturizem, in tega mi nočemo. Naj se ljudje držijo cest, ni jim treba riniti na pašnike,« je povedal.
Enakega mnenja kot člani AS je tudi Janez Mertelj z Zavoda za gozdove, vodja krajevne enote Jesenice. »Gozdne ceste so bile zgrajene za oskrbo gozda, kmetijstvo in vzdrževanje hudournikov. Enako velja za ceste čez pašnike. Seveda imajo mnoge ceste sedaj tudi javno rabo in tako je prav. Vendar ljudje nimajo nobenega spoštovanja do narave, avte puščajo povsod, čim dlje v gozd se poskušajo pripeljati z njimi, parkirajo na začetku vlak, tako da gozdarji s stroji ne morejo v gozd. Odkar so električna kolesa, se je tudi izjemno povečalo uničevanje narave, vsi gredo v hribe, povsod se vozijo, potem so tu še kros izleti, pa štirikolesniki,« opiše problem širjenja turizma v naravo.
Poti so last občine
Po pogovoru z razburjenimi podkorenskimi kmeti smo se po pojasnila odpravili na občinski urad, h kranjskogorskemu županu Janezu Hrovatu, sicer domačinu iz Podkorena. Najprej nam je pojasnil, da se je občina poskušala že od začetka dogovoriti s kmeti o vsem skupaj, vendar niso prišli skupaj. »Ko jim je občinska uprava poslala pismo, da bi se želeli sestati in dogovoriti, smo že dobili pismo od njihovega odvetnika, da so si te poti z rabo že priposestvovali. A to ne gre tako, edino merilo je zemljiška knjiga in tam so vpisane poti kot last občine,« je povedal.
Od tega, da so poti javne, občina torej ne bo odstopila, je pa Hrovat zagotovil, da kolesarske poti v nobenem primeru ne bi šle čez pašnike. »Nikoli ni bilo mišljeno, da bi čez pašnike spustili turizem oziroma uredili uradne označene kolesarske traile. To tudi javno zagotavljam na tem mestu. Želeli bi le, da kmetje odprejo svoje lese in ograje, da bi lahko vsaj domačini hodili po teh poteh. V Bohinju in Trenti imajo tudi agrarne skupnosti svojo živino, vendar se lahko hodi čez pašnike,« je razložil.
Vsekakor si na občini želijo, da bi se s kmeti skupaj usedli in se lepo pogovorili. »Če bodo vztrajali, da so poti njihove in ne občinske, potem mi kot občina nimamo kaj in bomo morali uporabiti vsa pravna sredstva, da zaščitimo našo skupno javno lastnino. V primeru, da umaknejo trditev, da so si poti priposestvovali, pa bi se radi skupaj dogovorili in problem uredili. Kot župan zagotavljam, da se je občina pripravljena dogovoriti, te poti bi lahko, na primer, tudi izvzeli z območja njihovih pašnikov in jih potegnili drugje, ob robu ali na drugi lokaciji,« nam je še zagotovil Janez Hrovat.
Tina Horvat
