Reševalni posli se zaradi (dobro)namenskosti in (pre)široke ter (pre)dobre javne podobe (pre)malokrat znajdejo v primežu razpoznavno neprimerega. Preveč helikopterskih reševanj, preveč »nenadnih« slabosti, preveč računov, ki so se čudežno napihnili, ko so pristali na mizah mednarodnih zavarovalnic. Ptički so čivkali že dolgo. A šele zdaj je policija uradno potrdila tisto, kar je bilo v gorniški skupnosti že skoraj javna skrivnost.
Največja preiskava turističnih goljufij v Nepalu doslej
Kot poroča nepalska tiskovna agencija in povzemajo mediji, je Central Investigation Bureau (CIB) nepalske policije aretiral šest vodilnih operaterjev iz treh reševalnih in čarterskih podjetij, ki naj bi »orkestrirali« obsežno mrežo lažnih helikopterskih evakuacij. Preiskovalci jim očitajo, da so mednarodne zavarovalnice oškodovali za več kot 19,65 milijona ameriških dolarjev — številko, ki presega vse dosedanje primere turističnih goljufij v državi.
Aretirani so: Jayaram Rimal in Bibek Pandey (Mountain Rescue Service Pvt. Ltd.) Rabindra Adhikari in Bibekraj Thapaliya (Nepal Charter Service Pvt. Ltd.) Mukti Pandey in Subhash KC (Everest Experience and Assistance Pvt. Ltd.)
Vsi so bili direktorji ali višji vodstveni kader — ljudje, ki so v industriji veljali za »ugledne«.
Kako je deloval sistem? Preprosto, cinično in dobičkonosno
Po ugotovitvah CIB je šlo za dobro organizirano mrežo, v kateri so sodelovali: trekking vodniki, helikopterski operaterji, zdravstvene ustanove.
Scenarij je bil pogosto enak: »treker«, ki je imel rahlo slabost, glavobol ali prebavne težave, je bil prepričan, da potrebuje nujno evakuacijo. Včasih je bil pritisk subtilen, drugič neposreden. Helikopter je prišel hitro — prehitro, bi rekli poznavalci — in »treker« je bil odpeljan v bolnišnico, kjer so ga čakali »standardizirani« pregledi, testi in računi.
V drugih primerih je bil helikopter napolnjen z več »pacienti«, a je vsak od njih bil zaračunan kot samostojna, polna evakuacija. Zavarovalnice so plačevale, ker je bilo težko preveriti, kaj se je dejansko zgodilo v odročnih dolinah Khumba, Langtanga ali Annapurne.
Številke, ki povedo vse
CIB je pregledal 2.320 reševalnih operacij treh podjetij. Od teh jih je bilo 317 lažnih:
– Mountain Rescue Service: 1.248 reševanj, 171 lažnih (škoda: 10,3 milijona USD)
– Nepal Charter Service: 471 reševanj, 75 lažnih (škoda: 8,2 milijona USD)
– Everest Experience and Assistance: 601 reševanj, 71 lažnih (škoda: 1,15 milijona USD)
To niso napake. To je sistem.
Kazenske ovadbe: od organiziranega kriminala do pranja denarja
Obtožbe so težke: organizirani kriminal, goljufija in izsiljevanje, pranje denarja, kazniva dejanja zoper nacionalni interes.
Preiskava se nadaljuje, policija pa napoveduje nove aretacije. V mreži naj bi bili tudi posamezni zdravniki, vodniki in piloti, ki so za svoj delež v shemi dobivali provizije.
Kaj to pomeni za prihodnost himalajskega turizma?
Nepal je v zadnjih letih poskušal izboljšati svoj ugled po številnih kritikah glede varnosti, regulacije in nadzora v trekking industriji. A ta primer razkriva, kako globoko je bila korupcija vtkana v sistem, ki bi moral biti namenjen reševanju življenj — ne ustvarjanju dobička.
Zavarovalnice so že pred leti začele zaostrovati pogoje, nekateri operaterji so izgubili licence, a šele zdaj je država udarila po tistih, ki so iz reševanja naredili posel.
In morda je prav to največja ironija: v državi, kjer so helikopterska reševanja pogosto resnično nujna, je pohlep nekaterih skoraj uničil zaupanje v celoten sistem.
Kar je bilo dolgo časa govorica, sum, namig — je zdaj potrjeno. Lažna (gorska) reševanja (tudi drugje) niso izjema, temveč del dobro naoljenega mehanizma, ki (je) izkorišča(l) ranljivost in zavarovalnice.
Zdaj ostaja vprašanje: bo ta preiskava res prelomnica ali le še ena epizoda v dolgi zgodbi, ki vodi od preskakovanja do nakupov helikopterjev in vse(obsežno) zavarovalniško dogajanje vmes ter polnjenje statistik za potrebe (o)koriščenja …
