Brez omejevanja človekove prisotnosti na Veliki planini ne bo šlo
Jamarski klub Kamnik je v sodelovanju z Občino Kamnik zaključil obsežne raziskave kakovosti in količine podzemne vode za leto 2025. Zaključno poročilo, ki so ga pripravili Rok Slapnik, Vid Kregar in B. Lap, obsega 27 strani ter predstavlja najnovejši pregled stanja vodnih virov na območju Kamniško‑Savinjskih Alp in Velikoplaninske planote.
Obseg opravljenega dela
V okviru raziskav je bilo izvedenih 32 meritev različnih fizikalnih, kemijskih in mikrobioloških parametrov, med drugim: pretok vode, temperatura zraka in vode, električna prevodnost, redoks potencial, TDS (topni delci), raztopljeni kisik, pH in trdota vode, nitrati, amonij, sulfati, prisotnost Escherichia coli, koliformnih bakterij, enterokokov, število kolonij pri 22 °C in 37 °C.
Mikrobiološke analize je izvedel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Poleg tega so raziskovalci ugotavljali prisotnost bioindikatorskih vrst polžev in sladkovodnih školjk ter vzorčili 15 izvirov za analizo stabilnih izotopov tritija.
Terensko delo in jamske raziskave
V času Jamarskega tabora Velika planina 2025 (23.–24. avgust) ter med dodatnimi akcijami na Veliki planini, planini Dol in Rzeniku so člani kluba raziskali in izmerili več jamskih objektov, pregledali vetrnice in udornice ter ocenili količino snega in ledu v njih.
V več celodnevnih terenskih akcijah so pregledali tudi zahodno pobočje Velikoplaninske planote od Stahovice do Kaliča, evidentirali več novih izvirov ter popisali dve zajetji.
Ključne ugotovitve poročila
Raziskovalci so v zaključnem poročilu izpostavili več zaskrbljujočih trendov:
1) Onesnaženost podzemne vode ostaja visoka
Kljub prizadevanjem za zmanjšanje onesnaževanja se v vseh vzorčenih iztokih potokov še vedno pojavljajo visoke vrednosti E. coli, enterokokov, koliformnih bakterij in drugih mikroorganizmov.
2) Poplave leta 2023 so spremenile hidrografske razmere
Dolgotrajna, tri tedne trajajoča kalnost Kamniške Bistrice po močnem deževju ter visoka prisotnost E. coli potrjujeta, da so se podzemne vodne poti in dinamika pretakanja po poplavah bistveno spremenile.
3) Nova odlagališča odpadkov na Velikoplaninski planoti
Na območju planote se pojavljajo nova divja odlagališča, kar dodatno ogroža kakovost podzemne vode.
4) Sanacija presega zmožnosti prostovoljcev
Obseg smetišč in divjih odlagališč je postal tako velik, da ga prostovoljne akcije ne morejo več učinkovito obvladovati. Potrebni bodo sistemski ukrepi in širša podpora.
Slapnik R., Kregar V. & B. Lap 2025: Raziskave kvalitete in količine podzemne vode v letu
2025.
Zaključno poročilo Jamarskega kluba Kamnik tako opozarja na nujnost celovitih ukrepov za zaščito podzemne vode, ki je eden ključnih naravnih virov občine. Rezultati raziskav jasno kažejo, da so spremembe v okolju, posledice poplav ter neustrezno ravnanje z odpadki resna grožnja vodnim virom, zato bo prihodnje leto terjalo še več usklajenega dela med občino, strokovnjaki in lokalnimi skupnostmi ter ljudmi …
Pozdravljeni,
na splošno se situacija glede okolja stalno slabša in zanjo po večini niso krive nedavne poplave ampak navade in razvade ljudi ter vse bolj množičen obisk.Pogosto sem na Veliki planini in okolici in se predvsem poleti sprašujem , če sem edino jaz tako naiven , da avto parkiram na parkirišču spodaj medtem ko veliko drugih brez dovoljenja lepo vozi do planšarkega neselja ter potem še na neizogiben postanek do Zelenega roba.Veliko je primerov ko se malo večji “šerifi” s svojimi terenci pripeljejo do svoje ali najete kočice in tam razkazujejo svoje plehnate pridobitve v času dopustov.Tu je žal redarstvo popolnoma zatajilo – medtem , ko v dolini poberejo parkirnino in upajo da bodo ljudje tudi parkirali na za to namenjenih parkiriščih , pa je kontrola na sami planini neobstoječa in podobno je tudi na planini Dol , le da v manjšem obsegu.Tudi smeti ob poteh je vse več – predvsem plastične vrečke,embalaža in pločevinke.Vse to skupaj sicer le v manjšem obsegu vpliva na kvaliteto podzemnih voda zagotovo pa s temi slabimi zgledi planina izgublja svoj čar.