Ali raziskave plazov – O tridesetletnem iskanju razpok v snegu
Jürg Schweizer, direktor švicarskega inštituta SLF (Schnee und Lawinenforschung), je pred kratkim predstavil razmislek o več kot tridesetih letih raziskav snežnih plazov. Govoril je o uspehih, dvomih in mejah znanosti, ki se ukvarja z nepredvidljivo naravno strukturo — snežno odejo.
Schweizer, ki je tudi vodja Raziskovalne enote za plazove in preprečevanje, član upravnega odbora WSL ter izredni profesor na ETH Zürich se je leta 1990 pridružil ekipi »vohljačev v snegu« na Weissfluhjochu. Od takrat je zvest SLF razen kratkega obdobja na Univerzi v Calgaryju in postal ključna osebnost v mednarodni skupnosti raziskovalcev plazov ter zelo cenjen strokovnjak med praktiki.
V svoji karieri je Schweizer raziskoval skoraj vse vidike nastajanja plazov:
– kako se razvijejo razpok(ic)e v snežni odeji
– kako se širijo in ali jih je mogoče zaznati
– kako prostorska spremenljivost šibkih plasti vpliva na stabilnost
– kako plazove zaznati na daljavo in v slabi vidljivosti.
Sčasoma je raziskovanje zajelo tudi človeško vedenje in vprašanje, ali lahko strojno učenje izboljša sisteme za opozarjanje na plazove.
Schweizer je skupaj z več kot dvema ducatoma doktorskih študentov in kolegi po svetu objavil 157 znanstvenih člankov. Po duhovitem izračunu enega od sodelavcev bi skupna globina vseh njegovih snežnih profilov znašala 1192 metrov — kar pomeni, da je »izkopal« skoraj kilometer in pol snega v iskanju odgovorov.
Poleg znanstvenih objav Schweizer svoje znanje deli tudi v dostopnih publikacijah, kot je knjiga: Lawinen. Verstehen, beurteilen und risikobasiert entscheiden (Plazovi. Razumevanje, ocenjevanje in sprejemanje odločitev na podlagi tveganja). Po potrebi nastopa tudi kot izvedenec v poročilih o nesrečah, kjer njegova presoja temelji na dolgoletnih izkušnjah in podatkih.
Posnetek predavanja WSL-Institut für Schnee- und Lawinenforschung: »Failures of snow – and of avalanche research – Napake v snegi in plazovne raziskave« (v angleščini, trajanje približno 40 minut – Roman Oester) je na voljo tudi v video obliki in predstavlja dragocen vpogled v meje in možnosti sodobne plazovne znanosti, …
