Slovenske novice, 10. april 2021
Ogenj uničil Dom na Osankarici, muzejski del rešili. Najemnik Aleš Patekar je izgubil vse, kar je imel.
»V eni uri sem ostal brez vsega. Vse, kar sem imel, mi je zgorelo. Ostalo mi je le to, kar sem imel na sebi. Ves svoj denar sem investiral v ta objekt, ki je bil tudi moj dom. Groza me obliva, sploh še ne morem razmišljati o tem, kaj bom zdaj,« nam je nekaj ur po požaru, v katerem je popolnoma zgorel Dom na Osankarici, povedal najemnik Aleš Patekar.Še pred nekaj dnevi je iskal kuharja, natakarja in sobarico in obljubljal zaposlitev v sproščenem delovnem okolju in s super obiskovalci, zdaj mu je vse padlo v vodo.
Zgorelo vse premoženje
Podjetnik, doma iz Apač, je lani jeseni na Pohorju začel novo življenje, hkrati pa je znova doživela pravi razcvet tudi priljubljena pohodniška postojankav bližini smučišča Trije kralji. »Prodal sem svojo hišo in vse premoženje vložil v Dom na Osankarici. Bil sem sredi načrtov, kako bomo kljub epidemiji lahko ponudili pohodnikom dobro hrano in postrežbo, ravno smo se dogovarjali, da bomo namestili gostinske mize na primerni razdalji,« nadaljuje Patekar na robu solza in obrazloži, da je bil v času, ko je izbruhnil požar, dom popolnoma prazen, on sam se je ravno vračal domov, ker je bil pri računovodkinji.
»Ustavil sem se še v bližnjem hotelu Jakec, ko je šefica pritekla do mene in zakričala – ‘Aleš, hiša ti gori’. Še zdaj ne morem verjeti, da se to res dogaja, in nimam pojma, kje bi lahko zagorelo. Morda je bila napaka na električni napeljavi ali je zagorelo v dimniku. Seveda sem tudi razmišljal, da bi lahko šlo za nameren požig, in tudi policisti so me spraševali, ali imam morda kakšne sovražnike. Ne vem, nisem imel sovražnikov, prav nasprotno. Vedno sem rad pomagal drugim,« pove Patekar, ki je do lani delal v tovarni v Avstriji, potem pa se je odločil, da gre na svoje. Leta 2018 je postal Pomurec februarja, saj je večkrat svojo božičnico namenil v dobrodelne namene.
Vsi, ki Aleša poznajo, predvsem pa obiskovalci Doma na Osankarici, so bili navdušeni nad njegovim trudom in veseljem pri obujanju gostinskega objekta. A očitno so bili med njimi tudi takšni, ki jim je to šlo v nos. Izvedeli smo namreč, da so bili zadnje čase na terenu na Osankarici večkrat policisti in inšpektorji, kar nam potrdi tudi Aleš Patekar. »Ja, včasih smo imeli res občutek, da nas nekdo ne mara oziroma da nekomu ni všeč, da je koča zaživela,« še pove in hkrati izrazi hvaležnost lastnikom družinskega hotela Jakec, ki so ga takoj po požaru vzeli k sebi in mu v njihovem hotelu ponudili začasno zatočišče.
Koče gorijo kot bakle
Dom na Osankarici je že četrti planinski dom, ki so ga v zadnjih treh letih uničili ognjeni zublji. Leta 2017 je namreč pogorel Kocbekov dom na Korošici, leta 2019 Frischaufov dom na Okrešlju in konec letošnjega februarja še Mozirska koča na Golteh. Ob tem se seveda vsa Slovenija sprašuje, kaj vendar se dogaja, da naši planinski domovi na območju savinjske in štajerske regije kar po vrsti gorijo kot bakle.
»Seveda lahko zdaj, ko še teče preiskava, o vzroku le ugibamo, a tudi moja prva misel včeraj zvečer je bila, da se morda nekdo igra z ognjem. Bi mi pa bilo seveda veliko lažje pri srcu, če se bo izkazalo, da je šlo za drug vzrok,« nam pove poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek. Glede na veliko število požarov je sicer takih, ki bi jih povzročili požigalci, zelo malo, a vendar obstajajo, celo v gasilskih vrstah, še doda.
Tudi predsednik Planinskega društva Celje – Matica, ki je imel v upravljanju Kocbekov dom na Korošici in Frishaufov dom na Okrešlju, že ne verjame več v naključja. »Že večkrat sem rekel, da po mojem to skoraj ne more biti več naključje. Še posebej pa je čudno, da so bile vse tri koče na našem območju, tudi Mozirska, povsem obnovljene, preden so zgorele,« je povedal za Slovenske novice.
Gostinski objekt uničen
Kot nam je povedal poveljnik bistriške civilne zaščite Branko Hojnik, so bili gasilci o požaru obveščeni v četrtek okoli 20. ure. Ogenj naj bi, po njegovih informacijah, opazila neka občanka, morda pohodnica. »Kot je ob takih intervencijah navada, smo najprej aktivirali matično enoto, zatem pa so se aktivirala še druga gasilska društva na našem območju. Skupaj je požar gasilo več kot sto gasilcev iz šestih gasilskih društev, poleg Slovenske Bistrice še domačega Keblja, Oplotnice, Tinja, Zgornje Bistrice in Šmartna, ki jim je požar uspelo pogasiti po petih urah, okoli ene ure zjutraj,« je povedal.
Februarja letos je v celoti zgorela Mozirska koča na Golteh, novembra 2019 so zublji uničili Frischaufov dom na Okrešlju, oktobra 2017 pa Kocbekov dom na Korošici. Povsem znan je vzrok edino slednjega, saj je ogenj zanetila neprevidna Poljakinja, sicer živeča na Hrvaškem, ki je s svojima otrokoma želela prenočiti v zimski sobi Kocbekovega doma, a je namesto vode za čaj na plinski štedilnik pristavila petrolej. Kot so pojasnili na celjski policijski upravi, preiskava požara Mozirske koče še ni končana, so pa že izključili kot vzrok požig, ki bi bil lahko posledica kaznivega dejanja. Za požar na Okrešlju pa naj bi bila kriva napaka na električni napeljavi.
A žal jim dela objekta na skrajnem desnem robu, v katerem je bil gostinski del, ni uspelo rešiti, so pa na srečo obvarovali muzejski del, na skrajnem levem delu, ki je zidan. »Dejansko je bil celoten zgodnji del doma lesen, skupno je bilo tudi ostrešje. Da so rešili muzejski del, so morali ostrešje prerezati,« razloži Hojnik. Kot je še dejal, je bila težava tudi pločevinasta streha, pod katero je močno gorelo, še preden se je ogenj opazil navzven. Tudi zato je bil požar ob prihodu gasilcev že zelo močno razvit in se ni dalo rešiti celotnega objekta. Zagorel je tudi del gozda, a so izkušeni gasilci ta požar hitro omejili.
Čeprav je, dokler kriminalisti in forenziki mariborske policijske uprave ne bodo zaključili ogleda in preiskave, težko govoriti o tem, kaj bi lahko bil vzrok za tako obsežen požar, Hojnik ugiba, da bi lahko bil vzrok dotrajani dimnik, ki je bil sredi gostinskega dela, morda tudi peč ali stara električna napeljava. Omenjeni dom je bil namreč žal res že precej dotrajan.
Vsem hudo za najemnika
»Prav ta novi najemnik se je v zadnjem času zelo trudil, da bi objekt uredil in ga spravil na višji nivo,« še pove Hojnik. Z vodo pa gasilci, na srečo, niso imeli težav, saj je bil vodni rezervoar v bližini poln. »Za gašenje so porabili več kot 50.000 litrov vode. Večji problem so na tem območju komunikacijske težave, a smo tudi to lani rešili z nakupom mobilnega repetitorja. Tako da zdaj težav s komunikacijo tudi ni več,« še pove Hojnik, ki mu je žal, da je objekt kljub trudu gasilcev na koncu padel skupaj.
Že v jutranjih urah je Dom na Osankarici, kamor se zaradi bližine spominskega obeležja padlim borcem Pohorskega bataljona na Treh žebljih vsako leto zgrinjajo množice pohodnikov, obiskal tudi župan Slovenske BistriceIvan Žagar. Prav občina oziroma tamkajšnji zavod za kulturo je namreč lastnik muzejskega dela, medtem ko je bil gostinski del v zasebnih rokah. Tudi Žagar je požar označil za katastrofo. Žal mu je za najemnika, ki si je zelo prizadeval, da bi na Osankarico pritegnil čim več obiskovalcev. Sicer pa je župan dejal, da bodo najprej počakali na oceno škode, šele nato pa se pogovarjali o tem, kako naprej.
Izguba za slovensko planinstvo
Čeprav Dom na Osankarici ne spada pod okrilje Planinske zveze Slovenije (PZS), so z veliko žalostjo sprejeli novico o uničujočem požaru. »Pogosto je bil izhodišče za izlete do Črnega jezera, Areha, slapa Šumik, Klopnega vrha in Rogle, do koder vodijo tudi planinske poti. Planinska zveza Slovenije z veliko žalostjo spremlja novico o požaru. Kljub temu da planinska koča ni v okviru PZS, je priljubljena izletniška točka. Vsaka izguba objekta, ki je namenjen kot podpora planinstvu, pohodništvu ali drugim oblikam dejavnosti na prostem, pomeni izgubo ne samo za lastnika, lokalno skupnost, ampak za celotno slovensko planinstvo, zato upamo, da bo objekt kmalu zaživel v novi obliki,« so nam sporočili.
So nam pa že pred dvema mesecema, ko smo poročali o požaru, ki je do tal uničil Mozirsko kočo, na PZS pojasnili, da je marsikatera planinska postojanka v Sloveniji požarno ogrožena, saj imajo staro električno napeljavo, in da bo treba na tem področju narediti izboljšave. »Večji del koč čaka na prenovo. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev so običajno prenove delne in fazne. Povsem protipožarno varna ni nobena planinska koča, saj je to skoraj nemogoče zagotoviti.«
Tina Horvat, Mojca Marot
