NAŠ STIK
September 1998: O nastanku okna govori več ljudskih pripovedk. Ena pravi, da je luknja nastala po vesoljnem potopu, ko Noe ni imel kam privezati svoje barke. Usmilil se ga je Bog in s prsti stisnil greben, da je nastala odprtina, skozi katero je Noe napeljal vrv.
Najobsežnejše pogorje Zahodnih Julijskih Alp je prostran kraški in večinoma skalnat svet, zato prvi vtis za obiskovalca ni najbolj prijazen. Če pa pogledamo nekoliko bolj podrobno, bomo odkrili vrsto zanimivosti, ki lahko izletniku popestrijo dan. Tu si lahko ogledamo visokogorski kras v različnih oblikah in naravnih znamenitostih, ponujajo se nam široki razgledi tudi na daljno okolico, Dom Petra Skalarja in žičnica pa sta visoko izhodišče, ki nam omogočata vrsto visokogorskih tur.
Značilno trikotno obliko Kaninskega pogorja oblikujejo s slovenske strani dolini Koritnice in Učje ter Bovška kotlina, z italijanske pa Reklanska in Rabeljska dolina ter Rezija. Od tod poteka v jugozahodni smeri osrednji greben z dolgo verigo vrhov. Po njem poteka državna meja z Italijo. Na Visokem Kaninu (2587 m) se greben razcepi. Južni do doline Učje, po katerem teče tudi državna meja, se zniža, severozahodna veja pa se nadaljuje na italijansko stran. Ta greben ločuje dolini Reklanice in Rezije. Vršna planota Kaninskega pogorja je značilno vodoravna. Vzroki za to so v poličasti strukturi ostenij ter silno prostranih kraških podih. To so Kaninski podi, ki ležijo na višini 2000 – 2200 m. Kraška planota se strmo lomi (ponekod tudi prepada) proti dolini Soče, vmes pa potekajo kaninski Skednji – to so ostri stranski grebeni. Najvzhodnejši pada proti severu s strmo steno v dolino Možnico. Zadnji vrh tega dela je edini pomembnejši kaninski vrh, ki leži v celoti na slovenskem ozemlju – Rombon.
Z žičnico se na Kanin v dobre pol ure pripeljemo na izredno višino 2200 m. Žal vozi le ob vikendih ob 8., 10., 12., 14. in 16. (zadnja) uri. Cena povratne vozovnice je kar visoka, 2000 SIT za odrasle in 1500 SIT za otroke, v eno smer pa je nekoliko nižja. V slabi uri dosežemo od zgornje postaje (po zgornji ali spodnji poti) Dom Petra Skalarja (2260 m). To je prijetna visokogorska postojanka, edina v vsem pogorju. V koči nam postrežejo tudi bovške specialitete: čompe s skuto, bovške krafe, ovčji sir. Odprta je ob vikendih, drugače pa večinoma takrat, ko vozi žičnica. Nekoč je bilo v nižjem delu pogorja več planin, zdaj pa pasejo le še na obnovljeni planini Krnica. V njeno bližino nas pripelje makadamska cesta.
Osnovna značilnost Kaninske skupine je izredna zakraselost. Sledove delovanja vode opazimo na vsakem koraku, saj je polno večinoma golih kraških podov z zanimivimi skalnimi oblikami, škrapljami, razpokami, žlebiči, kotliči, škavnicami, brezni in ledeniško oblikovanimi krnicami. Pod Hudim Vršičem (pod potjo proti Visokem Kaninu) si lahko ogledamo slikoviti naravni most, viden že od daleč. Dolg je 10 m, širok do 5 m in se dviguje do 15 m visoko nad koritom s snegom. Prav v bližini Doma Petra Skalarja lahko vidimo zanimivo kamnito gobo. Od kaninskih naravnih znamenitosti pa je najzanimivejši Prestreljenik zaradi lepo oblikovane odprtine tik pod grebenom (4 krat 4 m), kjer pogledamo na italijansko stran proti Nevejskemu sedlu. Okno se lepo vidi tudi iz doline in je dal vrhu ime (italijansko Monte Forato – preluknjana gora). O nastanku okna govori več ljudskih pripovedk. Ena pravi, da je luknja nastala po vesoljnem potopu, ko Noe ni imel kam privezati svoje barke. Usmilil se ga je Bog in s prsti stisnil greben, da je nastala odprtina, skozi katero je Noe napeljal vrv. Druga pravi, da je okno prebil hudič, ki je pozabil v žepu šivanko in se je zvečer ulegel nanjo. Od bolečin je poskočil, zadel v steno in nastala je velika luknja. Naši viri pa pravijo, da je okno nastalo ob prelomu, ki se je razširil v pravilno oblikovano odprtino. Vzpon do okna je kratek (od zgornje postaje žičnice pol ure hoje po označeni poti).
Zaradi bližine morja in obrobne lege dobi Kanin nadpovprečno količino padavin. To se kaže v izredno debeli in dolgo v poletje ležeči snežni odeji, posledica tega je tudi Kaninski ledenik na italijanski strani. Ker pa so tla prepustna, voda takoj izgine in šele globoko spodaj pride na dan v mnogih izvirih. Eden takih je znameniti slap Boka pri Žagi. Območje Kanina je izredno zanimivo za jamarje, saj so kaninske jame in brezna med najglobljimi na svetu. Najgloblja jama se imenuje Čehi 2 – 1278 m, najgloblja verikala pa je Vrtiglavica – 640 m, kar je do zdaj najgloblje vhodno brezno na svetu. Odkrili so jo 23. oktobra 1996. Še zemljevidi, ki nam bodo pri orientiranju v pomoč: Bovec z okolico (1:25.000), Julijske Alpe zahod (1:50.000) ali italijanska Alpi Giulie Occidentali Tarvisiano, 1:25.000, Tabacco 019.
Vladimir Habjan