Kamniški občan, 11. februar 1991
Zaradi bojazni, da pravega odgovora ne ve nihče oz. tisti, ki so seznanjeni z realnostjo Velike planine slutijo, da ne bo dober, so se 22. januarja zbrali predstavniki Društva bajtarjev, Jamarskega kluba Kamnik in Zelenih Kamnika na skupni seji.
V upanju, da se z združenimi močmi da doseči več, bodo z usklajenimi cilji poskušali vplivati na nadaljnje posege na planoti Velike planine in obvarovati Veliko planino pred uničenjem, ki ga vztrajno nekateri žele hote ali pa nehote uresničiti.
V grobem je g. Novak zbrane seznanil z načrtom razvoja Velike planine in podal pripombe (zahteve) Zelenih Kamnika k temu projektu. Kljub obljubam odgovornih, tega načrta s pripombami društva Zelenih in institucije, ki so kakorkoli povezani z Veliko planino, niso dobile v vpogled. Vsi diskutanti so si bili enotni o tem, da gre splošen razvoj Velike planine mimo osnovnih zahtev, ki so potrebne, da ohranimo naravo in obvarujemo okolje takšno, kakršno si želimo.
Enotni so bili, da je izgradnja kanalizacijskega sistema s čistilnimi napravami nujno potrebna. Lani so jamarji z barvanjem podzemne vode na Veliki planini ugotovili, da voda s planote odteka v številne izvire, ki so v vznožju planine in so viri pitne vode tako za samo mesto, kot tudi za okoliške vasi v kamniški in mozirski občini. Zaradi slabše biološke sposobnosti samočiščenja vode (prehiter podzemni tok vode zaradi kraškega sveta) svarijo jamarji pred večjim onesnaženjem pitne vode in resno nevarnostjo raznih okužb. Dosedanje bakteriološke analize Kamniške Bistrice od Kopišč navzdol so te ugotovitve potrdile. Med prvenstvenimi nalogami je tudi sanacija vseh divjih odlagališč odpadkov in ureditev odvoza smeti z Velike planine. Jamarji so pripravljeni sodelovati pri čiščenju na bolj zahtevnih mestih (jame, brezna).
Zopet se je ponovilo vprašanje izvajanja odloka iz leta 1985, ki ureja upravljanje s smetmi na Veliki planini (kdo je odgovoren, da se odlok ne izvaja in kdo naj bi bili izvajalci).
Pri razvoju Velike planine v prihodnosti imajo tako bajtarji, jamarji kot tudi Zeleni pomisleke glede razširitve zmogljivosti prenočišč, smučarskih naprav … Izhajajo iz stališča, da so že dosedanje zmogljivosti minimalno izkoriščene in so vsa nadaljna vlaganja v nove objekte nesmiselna in odraz negospodarskega odnosa do družbe in narave. Iz izkušenj še opozarjajo na nekontrolirano ravnanje z odpadlim motornim oljem, iztrošenimi akumulatorji in ostalimi okolju zelo nevarnimi snovmi. Glede prometne ureditve je predstavnik bajtarjev g. Erjavšek predlagal, da se uredi vozna pot, ki bo dovoljevala promet le traktoristom in nujnim prevozom.
Na nekontrolirano izsekavanje gozda na Veliki planini je opozoril Vido Kregar in izrazil bojazen, da bo izsekavanje bukve za kurjavo na Veliki planini porušilo ravnotežje in bodo marsikatere rastiinske in živalske vrste izginile z Velike planine, saj je monokulturni smrekov gozd floristično in favnistično dosti siromašnejši. Izsekavanje in gradnja novih cest tudi zavira lovski turizem.
V pogovoru je bilo navedenih še precej nepravilnosti, ki se že desetletja ponavljajo in edino trenutno rešitev teh problemov vsi vidijo v ustanovitvi Kamniško-Savinjskcga regijskega parka, ki bi zajel tudi območje Velike planine in bi jo zaščitil pred nadaljnjim človeškim iznakaženjem. Za oddih in sprostitev si ljudje želijo čim bolj nedotaknjeno naravo, brez vsakovrstnih civilizacijskih dosežkov. Prav zaradi tega vidimo prihodnost Velike planine, sprehajalnih poteh, speljanih mimo naravnih in kulturnih znamenitosti (visokogorski pašniki, gozd, jame, planšarske koče,… ) in seveda v zimskosmučarskem turizmu, ki pa mora biti omejen in ne sme krojiti usode celotne Velike planine. Z dosedanjimi objekti to harmonijo komaj še lahko dosežemo, vsi novi objekti pa bi jo z zanesljivostjo onemogočili.
za Zelene Kamnika R.S.
