Delo, 18. december 2000
Samo nekaj dni zatem, ko smo se v stolpnici TR/3 srečali na večeru slovenskih himalajskih obletnic, je umrl Jože Govekar – Jozva po alpinistično, uspešen obrtnik, sicer pa alpinist prvega povojnega rodu, gorski reševalec in dolgoletni načelnik ljubljanske postaje GRS, pozneje podpornik in občasno mecen planinske in alpinistične dejavnosti. Daljnega leta 1965 – in zato ta kratek spominski zapis – je bil vodja 2. jugoslovanske alpinistične himalajske odprave (JAHO).
Dobro leto so trajale samo priprave, tik pred odpravo pa je nastopila gospodarska reforma. Jože Govekar je moral biti zelo pogumen, da je za skoraj štiri mesece prepustil obrt na milost in nemilost negotovim političnim razmeram. Takrat ni bilo nobenih satelitskih telefonov, le mesec dni stara pisma so prišla dvakrat ali trikrat v bazo. Skrbi za obrt se sicer ves čas ni mogel znebiti, a to ni vplivalo, da ne bi z odpravo vztrajal do zadnjih možnosti za popoln uspeh.
Glavnega cilja, osvojitev 7903 m visokega Kangbačena, odprava ni dosegla, je pa za kilometer
popravila slovenski višinski rekord odprave na Trisul 1960, in predvsem prva priplezala na sedemtisočak, ki je še danes najvišji prvi po Slovencih dosežen vrh. Zelo zanesljivo sta 7. oktobra
Metod Humar in Ljubo Juvan skupaj s šerpama Dordzijem in Gjurmijem priplezala na 7535 m visoko
koto, ki je pozneje dobila uradno ime Yalung Peak ali Kagbachen West. Šest dni pozneje sta Pavle
Dimitrov in Tone Sazonov dosegla dobrih 7600 m visoko ploščad tik pod glavnim vrhom, celo
bivakirala sta na prostem , a se potem izčrpana in omrzla komaj še rešila.
Z malo več sreče pri taktiziranju bi »padel« tudi sam Kangbačen, a ne glede na to je odprava pomenila velik korak naprej.
Gore se je lotila kot popolne neznanke že od vznožja in po svoje – predvsem z izkušnjami – postavila
model za dobro organizacijo vzponov in logistike naslednjim odpravam. Iz neznanih, a povsem
domačijsko obarvanih razlogov, je odprava ostala v senci prve in naslednje. Naj bo to zapisano v
dostojen spomin na odpravo Kangbačen 1965 in njenemu vodji Jožetu Govekarju – Jozvi v čast.
Tone Škarja, član odprave 1965
