Med alpinističnimi knjigami, ki so izšle letos, je ena takšnih, ki bi si skoraj zaslužila slovenski prevod. Ne zato, ker govori o odmevnem dosežku francoskega alpinizma, temveč zato, ker se dotika teme, ki je tudi del slovenske alpinistične zgodovine: Vzhodnega Januja (Kumbhakarne).
Slovenski poskusi na Jannu East
Poskusi vzpona na 7468 metrov visoki Jannu East so bili v ne tako davni preteklosti večinoma domena slovenskih alpinistov.
Pod goro so se od leta 1991 do 2004 (z)vrstili: Vanja Furlan, Bojan Počkar, Matjaž Vrtovec, Dušan Debelak, Anton Pavlič, Rudi Podgoršek, Damjan Vidmar, Tomaž Žerovnik, Avgust Robnik, Tomaž Žerovnik, Žiga Petrič, Franc Gajšek, Gregor Lačen, Tomaž Humar in verjetno še kdo … Žal so bile nekatere zgodbe tudi tragične.
Morda bi bila prav knjiga Jannu Est, anatomie d’une expédition (Vzhodni Jannu: Anatomija odprave) idealno izhodišče za slovensko izdajo, obogatena z domačimi poglavji o slovenskih poskusih na nekdanji »slovenski gori« Vzhodnem Januju in širšem kontekstu raziskovanja tega dela Himalaje. Takšna izdaja ne bi bila zgolj prevod tuje uspešnice, temveč bi slovenske alpinistične (pre)izkušnje ponovno povezala z aktualnim svetovnim dogajanjem. V času, ko slovenski alpinizem marsikdaj deluje nekoliko samozadostno zaspano in premalo vključen v širše mednarodne razprave, bi bil takšen »priklop« na svetovno alpinistično produkcijo še kako dobrodošel.
Zgodba o enem zadnjih velikih himalajskih problemov
Knjiga pripoveduje zgodbo zgodovinskega vzpona Benjamina Védrinesa in Nicolasa Jeana, ki sta 15. oktobra 2025 kot prva človeka splezala in stopila na 7468 metrov visoki vzhodni vrh Januja (Jannu Est) v vzhodnem Nepalu.
Čeprav glavna pozornost pripada uspešnemu vzponu, delo ne govori toliko o samem vrhu kot o celotni poti do njega. Avtorji in ustvarjalci knjige želijo prikazati nastanek odprave, dolgotrajno pripravo, organizacijo, neuspeh, ponovno vrnitev ter zahtevno uresničitev cilja.
»Prvenstvenika« sta po neuspelem poskusu leta 2024 skupaj z Léom Billonom pripravila nov načrt in se naslednje leto vrnila z izpopolnjeno strategijo. V dvanajsturnem in večdnevnem alpskem slogu sta se lotila mogočne severne stene in nato nadaljevala po vzhodnem grebenu proti še deviškemu vrhu. Njuno smer so pozneje poimenovali Le sommet des pieux (Vrh snežnih klinov), po treh improviziranih snežnih klinih oziroma količkih, ki so odigrali pomembno vlogo med vzponom in sestopom.
Anatomija odprave
Posebnost knjige je, da gre precej dlje od običajnega kronološkega opisa vzpona.
Novinarka Prune Vellot poskuša razčleniti celoten mehanizem sodobne vrhunske odprave. V ospredju ni samo plezanje, temveč mreža ljudi, priprav, treningov, logistike, medijskih aktivnosti in odločitev, brez katerih takšen cilj danes skoraj ne bi bil mogoč.
Po besedah avtorice je prav okoli Védrinesa nastala izjemna skupnost podpornikov, trenerjev, fotografov in prijateljev. Himalajski uspeh je tako predstavljen kot kolektivni projekt, ne zgolj kot dosežek dveh posameznikov.
Knjiga je razdeljena v pet vsebinskih sklopov: Jannu, odpri mi vrata / 2024, nedokončane sanje / Potovanja po (ne)znanih deželah / Vrh snežnih klinov / Pustiti sled.
Na ta način spremljamo razvoj ideje od prvotne zamisli do vrha in nato še razmišljanje o pomenu ter zapuščini odmevnega vzpona.
Fotografija kot enakovredni pripovedovalec
Pomemben del knjige predstavljajo fotografije Quentina Degrenella in Thibauta Marota, ki niso zgolj ilustracija besedila. Gre za bogato opremljeno izdajo, v kateri imajo himalajske stene, bivaki, priprave in obrazi odpravarjev skoraj enako pripovedno težo kot besedilo.
Po ocenah francoskih recenzentov je prav spoj raziskovalnega novinarskega pristopa, osebne pripovedi in vrhunske fotografije tisto, zaradi česar knjiga izstopa iz običajne alpinistične produkcije.

Bibliografski podatki
Naslov: Jannu Est, anatomie d’une expédition
Avtorji: Prune Vellot, Benjamin Védrines, Nicolas Jean
Fotografije: Thibaut Marot, Quentin Degrenelle
Založba: Glénat Livres
Zbirka: Beaux Livres Montagne
Datum izida: 21. oktober 2026
Obseg: 160 strani
Področje: alpinizem, Himalaja, odprave, gorniška kultura
Več kot knjiga o vzponu
Pravzaprav bi bilo nekoliko krivično knjigo opisati le kot poročilo o prvem vzponu na Vzhodni Jannu. Gre za dokument časa, v katerem se vrhunski alpinizem vse bolj prepleta s pripravami profesionalnih športnikov, medijsko prisotnostjo in ekipnim delom v ozadju.
Za slovenske bralce pa je zanimiva še iz drugega razloga. Jannu ni zgolj francoska zgodba. Je tudi (tragični) del slovenske himalajske zgodovine. Prav zato bi morebitni slovenski prevod z dodatki o domačih poskusih in pogledih pomenil mnogo več kot zgolj prenos tujega besedila. Bil bi priložnost, da se ena najodmevnejših himalajskih zgodb zadnjih let poveže tudi z našim alpinističnim spominom in našim pogledom na prihodnost alpinizma.








