Planinski vestnik 2011/05
Umetnik akrobacije
Večina videov izvira iz sanj o letenju iz mojega zgodnjega otroštva. Večina ljudi neha slediti svojim otroškim sanjam, ko nekoliko odrastejo. Kaže, da še nisem odrasel, čeprav jih bom naslednji teden imel 39. Dejansko verjamem, da bom nekega dne lahko letel,” je dejal Dean Potter, ameriški plezalec, alpinist, BASE skakalec in highliner v uvodnih besedah svojega predavanja na 5. mednarodnem festivalu gorniških filmov v Ljubljani.
Seznam njegovih vrhunskih vzponov je dolg, zato jih bom omenil le nekaj. V navezi z Ammonom McNeelyjem in Ivom Ninovim je preplezal smer The Reticent Wall v Yosemitih v 34 urah in 57 minutah (prvi plezalci so porabili deset dni). V Patagoniji je v Fitz Royu presoliral smer Supercanaleta. V isti gori je kot prvi prosto presoliral Super Couloir v 6 urah in 49 minutah in sam prosto preplezal novo smer California Roulette v 9 urah in 50 minutah. V Torre Eggerju je s Steph Davis v 23 urah ponovil Titanic, to je bila prva ponovitev te smeri v enem dnevu. Skupaj z Markom Prezljem in Stephenom Kochom je opravil prvenstveni vzpon The Long Run po jugovzhodnem grebenu na Cerro Torre. Spotoma so se povzpeli še na dva vrhova: na El Mochito po novi smeri, na El Mocho po že prej preplezani. V Eigerju je prosto presoliral smer Deep Blue Sea in nato opravil skok BASE. S Seanom Learyjem sta postavila nov hitrostni rekord v smeri Nos v El Capitanu v Yosemitih – 2 uri 36 minut 45 sekund. Za ilustracijo: prvi plezalci so leta 1958 za vzpon porabili 47 dni. Zadnje čase je začel skakanje BASE kombinirati s hojo po najlonskem traku visoko nad tlemi (highlining) in prostim soliranjem.
Zaradi časovne razlike se je v Ljubljani zbujal skoraj sredi noči. Ob 7.30, ko sva bila dogovorjena za intervju, se je ravno vrnil s sprehoda.
Med občinstvom je bilo veliko mladine. Kaj praviš na to, da imaš toliko mladih občudovalcev v Sloveniji?
Kar počnem, je zelo nevarno. Ne želim mladih spodbujati, da bi me slepo posnemali. Po drugi strani pa je pomembno sporočilo mojih predavanj ljudem, naj počnejo, kar ljubijo, in naj si prizadevajo za življenje, o katerem sanjajo. Starša sta me učila, in upam, da tako učijo tudi drugi starši, da če verjameš v nekaj, to lahko storiš. Rad vidim ljudi vseh starosti, še posebno pa mlade, pred katerimi je še vse življenje.
So te kdaj privlačile visoke gore, Himalaja?
Zelo me zanima Himalaja, vendar bi rad končal trenutni ciklus. Čez nekaj dni jih bom imel 39, še vedno je pred menoj nekaj let težkega plezanja v skali, nato ga bom zamenjal za visoke gore. Tam sicer še nisem bil, vendar bi rad preplezal težke visoke vertikalne stene in poletel z njihovega vrha.
Ali razmišljaš o poletu z osemtisočaka?
Da, gotovo. Glede tega sem že nekaj raziskoval.
Si že izbral vrh?
To je preveč dragocena informacija.
Včeraj si omenil, da nisi kaj prida plezalec s tehničnimi pripomočki, vendar si opravil vzpon v Reticent Wallu.
Opravil sem nekaj lažjih tehničnih vzponov v krajših smereh. V Reticent Wallu je bilo težko tehnično plezanje. V vodstvu sem preplezal nekaj lažjih raztežajev, tam sem zabil svoj prvi klin v življenju. Plezal sem z najboljšim tehničnim plezalcem Ammonom McNeelyjem in Ivom Ninovim, ki je tudi zelo sposoben. Raje imam enostavnejše plezanje, težim k minimalizmu.
V Patagoniji si v Cerro Torreju plezal z Markom Prezljem in Stephenom Kochom.
Marko je morda najboljši plezalec, s katerim sem plezal, veliko me je naučil. Eden od razlogov, da še nisem bil v Himalaji, je, da nisem imel učitelja. Večine stvari sem se lotil šele, ko sem dobil dobrega učitelja.
Kako služiš denar za vsakdanje življenje?
Delam kot profesionalni plezalec in letalec, delam z mediji, s filmom; pišem, čeprav ne plačajo veliko …
… tudi pri nas ne …
Upam, da bom nekega dne postal dober pisec, zato vztrajam. Večinoma sem pisal za revijo Alpinist. Sodelujem pri oblikovanju opreme in obleke, čevljev in plezalnikov. Včasih sem delal za Patagonio, vendar smo se razšli zaradi Delicate Archa (Potterjev vzpon na Delicate Arch v Utahu, zaščiten naravni spomenik v nacionalnem parku, je dvignil precej prahu in negodovanja tako v laični kot v plezalski javnosti.); veliko delam za Prano. Nimam veliko predavanj, v Ljubljano sem prišel zaradi spoštovanja do Silva Kara, ki me je povabil.
Boš napisal knjigo?
Saj jo počasi že, vsako zimo napišem poglavje. Sproti delam zapiske. Gre za kratke zgodbe. Sem bolj počasen pisec.
Bereš knjige drugih plezalcev?
Nekaj sem jih, name so največji vtis naredile Messnerjeve. Bil je v Salt Lake Cityju. Njegovo predavanje je bilo kratko, toda zelo impresivno. Uspelo se mi je sestati z njim. Še pred nobenim plezalcem nisem bil živčen, pred Reinholdom Messnerjem sem pa bil.
Če bi začutil močno željo, ali bi ponovno splezal na Delicate Arch ali kaj podobnega, ali bi zdaj dvakrat premislil?
Vedno dobro premislim, kaj počnem. Morda bi ga ponovno preplezal, vendar ne bi nikomur povedal.
Včeraj si govoril zelo umirjeno, skoraj meditativno. Ali se sploh kdaj razjeziš? Kaj te razjezi?
Včasih sem se bal javno nastopati. Bilo mi je zelo težko. Hvala za kompliment, da sem bil miren. Kako kaj storim, je odvisno od čustev. To je energija. Vem, od kod prihaja energija. Kadar me nekaj zelo pritegne, v to vložim svoja čustva. Stvari, ki vplivata na čustva, sta prijateljstvo, ljubezen. Ne razburjam se kaj dosti zaradi plezalske etike. Če ljudje plezajo in uživajo pri tem, naj plezajo, kakor jim prija. Lahko pa se razjezim, kadar gre za svobodo. Gre za različne svobode, ki jih ljudje počasi izgubljamo. Denar sicer ni najpomembnejša stvar v življenju, vendar ga potrebuješ, če hočeš biti svoboden.
Vadiš jogo?
Moje razpoloženje pozna vzpone in padce, joga je pomembna za ravnovesje. Zelo veliko vložim v svoje dosežke, potem pa se moje razpoloženje nenadoma znajde na dnu. Vedno sem si prizadeval najti ravnovesje. Morda je ravno težje v tem, da se skušam iz padcev nekaj naučiti, da v njih najdem kreativnost.
Meniš, da je zdrava prehrana pomembna za športne dosežke?
Zelo pazim na zdravo prehrano, pomembno vpliva na športne dosežke, razpoloženje in čustva. Veliko je slabe hrane zaradi pesticidov in hormonov. Deloma je kriva, da so ljudje zaradi tega, kar jedo, bolj agresivni in ločeni od narave. Si tisto, kar ješ.
Si vegetarijanec?
Dolgo časa sem bil vegan, vse do decembra 2010. Takrat sem obiskal družino, mamo, strice in tete. Stregli so meso, užival sem, ko sem ga jedel, in se počutil močnejšega. Sedaj ga občasno jem. Po filozofski plati ga raje ne bi, toda nekateri ljudje so ubijalci, radi jedo meso.
Kakšna se ti zdi hrana tukaj?
Hrana v Sloveniji, kot tudi na splošno v Evropi, se zdi bolj zdrava. Če v ZDA ne kupiš tiste z etiketo organic, je grozna, najslabše kvalitete. Tukaj se zdi, da je veliko dobre hrane, da ni tako pomembna nalepka organic. Tu je več lokalnih proizvodov.
Pa verjameš nalepkam organic?
Seveda obstaja dvom, toda boljše izbire ni. Ne uživam jajc in mleka, ker nista organska. Gotovo je beseda organsko postala termin za posel.
Kako naporno treniraš za svoje dosežke? Si sistematičen?
Sistematičnost je moja največja slabost. Moj oče, polkovnik v vojski, je bil zelo sistematičen človek in je skušal tega naučiti tudi mene. Zame je bilo zelo težko biti sistematičen …
… ker si se mu upiral …
Da. Rad treniram, vadim, vendar ne v telovadnici. Ko sem v hotelu, delam telesne vaje v sobi. Uživam v tem, kar delam. Veliko plezam, veliko sem v gorah. Včasih sem mislil, da z močjo volje zmoreš vse, toda volja je potrebna tudi za organizacijo. In te volje mi nekoliko primanjkuje.
Kaj ti pomeni trening?
Trening mi pomaga pri vzdrževanju čustvene stabilnosti. Če ne treniram, se mi skoraj zmeša. Če se ne gibam, je z menoj nekaj narobe, čustveno zbolim.
Kaj misliš o plezalcih, ki trdo trenirajo za eno samo kratko, ekstremno težko smer in rabijo več let, da jo preplezajo? Na primer o Chrisu Sharmi in njegovih devetbejih(Plezalne smeri v skali z oceno 9b.)?
O tej veji plezanja sem vedno mislil, da bi lahko v njej nekaj naredil, vendar nisem bil zmožen narediti dosti, ker mi manjka sistematičnosti. Zato sem zavisten. To je eden mojih velikih ciljev. Sharma je psihično in fizično zelo močan. Na tem področju sem zaostal, vendar ne morem početi vsega.
Kako je bilo biti poročen z vrhunsko plezalko Steph Davis?
Zdaj sva nekaj let ločena. Drug drugega sva spodbujala, vendar so bili časi, ko ni bilo pravega odnosa. Vsak je bil motiviran za svoj projekt. Ko me je potrebovala, me ni bilo poleg in obratno.
Intervju je bil pri koncu, ko je prisedel Uroš, BASE skakalec, ki je z Deanom prejšnji dan opravil BASE skok z Velike Mojstrovke. Z žarom v očeh sta začela razpravljati o pristanku, ki bi se ga dalo izvesti.
“O kakšnem pristanku pa govorita?” sem se vmešal. “O pristanku s telesom,” sta odgovorila. Najbrž sem debelo pogledal. “Če ima snežno pobočje primeren naklon in ti priletiš pod primernim kotom, bi se dalo pristati s prsmi. Seveda bi rabil zaščito, nekakšen oklep, vendar bi šlo,” je razložil Dean. “Uau!” “Vendar bi si moral dati operirati nos, ker imam precej velikega,” se je zasmejal Dean. “Ne, ne. Kar pusti ga, morda ga boš rabil kot zavoro,” sem mu predlagal.
Mire Steinbuch
