Indeks in alpinizem

Tribuna, 1. maj 1963, št 13

Barbka pri treningu
Fotografija: Peter Ščetinin

Verjetno mnogi študentje ne vedo, da je Barbara Lipovšek – Ščetinin nedvomno ena od najboljših jugoslovanskih alpinistk, če že ne najboljša, in tudi v mednarodnem merilu gotovo med tistimi plezalkami, ki spadajo v vrhunski razred.

• Barbara je študentka filozofske fakultete, oddelka za geografijo in pravkar končuje tretje leto svojega študija. Svoj največji uspeh je skupno s svojim možem dosegla lani v Italiji, ko je avgusta preplezala »diretissimo« v Veliki Cini v Dolomitih. Ta vzpon je namreč šesta težavnostna stopnja, ki je do tedaj še nihče od Jugoslovanov ni preplezal.
Na vprašanje, kaj jo poleg alpinistike še zanima, je Barbara odgovorila:
»Geografija ter glasba«. (Barbara igra klavir, in to ne slabo, za kar ima nedvomno zasluge tudi njen oče, ki je znan pianist).

• Kaj misliš o reformi študija?
»Jaz in ostali moji kolegi smo bili prvi poskusni zajčki. Leta 1960, ko smo pričeli s študijem, je bil namreč tudi na univerzo uveden nov način študija. Kar se tiče mojega študija, mislim, da se pri nas novi sistem ni obnesel. Včasih nismo prav vedeli, pri čem smo. Toda če pomislim na študente medicine, moram priznati, da so nedvomno še bolj občutili to spremembo.«

• Ali je telesna vzgoja važna za študente?
»Vsekakor, kajti vsako razmigovanje je študentu zelo koristno in zato je potrebna še večja propaganda telesne kulture na posameznih fakultetah.«

• Ali igra tudi pri alpinizmu sreča kakšno vlogo?
»Da, zelo so važne razmere, v katerih plezaš, razpoloženje, vreme itd.«

• Kam najraje zahajaš v Ljubljani?
»Na koncerte, v Opero in kdaj pa kdaj v Dramo.«

• Koliko časa ti vzamejo treningi in priprave na morebitne vzpone?
»Če hočeš dobro plezati, so potrebne tudi dobre priprave. Pozimi moraš telovaditi in si nabirati kondicijo v telovadnici, poleti pa hoditi na daljše izlete v gore. Mi alpinisti se pripravljamo tudi pod Šmarno goro — Grmada (Turnc nad Vižmarji).«

• Gotovo imaš potem zaradi športa tudi težave pri študiju?
»Seveda, sicer pa je to problem vseh alpinistov. Ne poznam nobenega, ki bi doštudiral v najhitrejšem možnem roku, pa čeprav ni bil slab študent.« (Morda bo Barbara izjema, kajti doslej je v redu opravila vse izpite).

• Tvoji načrti za prihodnost? Na to vprašanje Barbara sprva ni hotela odgovoriti. Nato pa sem ji le »izsilil« odgovor, ki se je glasil takole:
»Kmalu bom postala mamica, želim si, da bi bila deklica, oče pa si seveda želi fanta. Kasneje, morda čez leto dni pa nameravam znova pričeti s plezanjem.«

T. Z.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja