Iz Bohinja: G. reševalci med tartalin tekači, zlomljenimi palci in Tartarinovimi zasedami
Za konec meteorološkega poletja so prepoznavni bohinjski g. reševalci — znova dokazali, da se pogum, pripravljenost in kanček humorja v gorah vedno izplačajo. Njihov vikend je bil vse prej kot miren, a zanje je to le še ena epizoda v seriji gorskih zgodb, ki jih pišejo (kar) z vrvmi, gojzarji in terenskimi vozili ter baterijskimi gorskimi kolesi.
Sobota: Jekleni tartarini in tiha pripravljenost
Na Studorskem prevalu je dežurala osmerica bohinjskih … pripravljena posredovati, če bi se komu od »tartarinov« udeležencev teka med Rudnim poljem in Vodnikovim domom kaj zalomilo. Na srečo so tekači ostali zvesti svojemu nazivu — vsi so ohranili kožo, vezi in sklepe v enem kosu. Reševalci so tako ostali v pripravljenosti, a brez akcije. Kar pa, roko na srce, ni nujno slabo.
Nedelja: Palec, ki ni hotel več sodelovati
V nedeljo se je dogajanje začelo že dopoldne. Tartarinka si je v koči na Planini pri Jezeru nerodno poškodovala palec na nogi — in če palec odpove, gre gojzar težko gor, še težje pa dol. G. reševalci so jo s terenskim vozilom varno prepeljali do zdravstvene ustanove v B. B. Hitro, učinkovito, brez nepotrebnega dramatičnega vriskanja.
Padalci bukve in jeklena ptica
Drugi klic je prišel ravno v trenutku, ko sta dva kandidata za inštruktorja (zadeve se spreminjajo, morda ne vemo čisto, kaj vse zdaj zajema šolanje) vadila tehniko reševanja Tartarina — na vrhu bukve seveda. Ker se reševalci Tartarinov na vaje vedno odpravljajo pripravljeni na resnično akcijo, so se v nekaj minutah prestavili na heliport. Tam so opazovali, kako je jeklena ptica s posadko pomagala obolelemu Tartarinčku v Vodnikovem domu in ga prepeljala v gorenjsko bolnišnico. Tokrat ekipi na tleh ni bilo treba daleč — kar je redkost, a dobrodošla.
Toda vrli Tartarin se je iz vsega tega samo veselo norčeval: »Ujej — prepadi! Ho-ho he–he — plazovi!« In glasno se smejoč, jima je mežikal in ju s komolcem dregal pod rebra češ, mene pa že ne bosta, prijateljčka, jaz jih poznam vaše komedije. *Alphonse Daudet, francoski dramatik, pesnik in romanopisec (*13. maj 1840 † 16. december 1897)
Jesen prihaja, z njo pa tudi novi Tartarini
Z današnjim dnem se je po nekoledarskem štetju začela jesen. In kot opozarjajo črka R v mesecu pomeni, da je treba paziti, kam se človek usede — saj na zadnjo plat že preži Tartarin. Dnevi za v hribe bodo še lepi, a previdnost je nujna: vremenska napoved, hladnejše temperature in vse krajši dan so dejavniki, ki jih ne gre podcenjevati. Skratka, gledamo nekaj, kar je Daudet opisoval že pred … Tartarin se je torej iz Tarascona dokončno preselil v Bohinj, kjer lahko (kot nesmrten junak) »raztura(va)« v (zanj) značilnem slogu in (več kot) primernem okolju! …
