
Danes popoldan ob 18. uri, bo na ljubljanskih Žalah (vežica sv. Antona) pogreb Igorja Levstka, klasika modernega slovenskega alpinizma.
Za alpinizem sta predvsem pomembni dve njegovi smeri, obe preplezani skupaj z Milanom Scharo: Rumena zajeda v Koglu in Direktna zajeda v Šitah. Hkrati je soavtor dveh nič manj pomembnih knjig. To sta V naših stenah, prvi povojni plezalni vodnik z najpomembnejšimi smermi v Kamniških in Julijskih Alpah ter Himalaja in človek, zbornik ali povzetek vsega himalajskega dogajanja do sredine petdesetih let prejšnjega stoletja. Obe knjigi sta bili bistvena podpora naslednji generaciji, ki je uspela uresničiti in preseči želje Levstka, Kočevarja, Blažeja in drugih. Bil je plemenit človek, ki je slovenskemu alpinizmu zapustil dragoceno dediščino in izročilo.
Tone Škarja
Igor Levstek (1931 – 2010)
Fizik. Bil je uspešen raziskovalec in organizator raziskovalnega dela. Bil je vrhunski plezalec.
Diplomiral je 1962 na oddelku za fiziko Univerze v Ljubljani z diplomskim delom Nuklearna magnetna resonanca štiri spinskega sistema. Doktoriral je 1982 na Univerzi v Beogradu z disertacijo Dinamika molekularnih kristala sa vodoničnim vezama.
Delal je na Inštitutu Jožef Stefan. Pomemben znanstveni dosežek je bil, da je postavil je prvi laser v Sloveniji z »doma« vzgojenim monokristalom rubina. Ukvarjal se je z metodami jedrske magnetne resonance in njihovo uporabo v agrotehniki. Njegovo delo je tudi razvoj seizmomagnetne mreže.
Med 1960 in 1976 je objavil skupaj s soavtorji 9 originalnih znanstvenih člankov precej o fiziki trdne snovi. Med 1962 in 1964 je napisal 3 dela o zgradbi in delovanju laserjev, kasneje o spektroskopiji z lasersko svetlobo. 1972 je izšla krajša knjiga (80 str.) o nelinearni optiki. 6 končnih poročil o raziskavah obravnava npr. 1975 uporabo jedrske magnetne resonance kasneje npr. 1988 primerjalne študije o znanstveno tehnološki politiki.
Levstek se je tudi kot fizik izkazal, zlasti v organizacijskih nalogah: bil je pomočnik direktorjev IJS B. Frleca kasneje T. Kalina. Poskrbel je, da tečejo le raziskave, ki imajo zagotovljena sredstva in se o višini financ uspešno pogajal z zelo različnimi vladami. Drugo njegovo pomembno organizacijsko delo je bilo pri Gorski reševalni službi. V uspešnem sodelovanju s policijo (takrat »milico«) je dosegel drastično skrajšanje dostopa reševalcev do ponesrečencev.
Plezalska dosežka skupaj z Milanom Scharo, Rumena zajeda v Koglu 1954 in Zajeda v Šitah 1955, sta bila v slovenskem alpinizmu težavnostni mejnik. Je tudi avtor pomembnih planinskih knjig V naših stenah 1954 in Himalaja in človek 1957.
1961 je bil sodobitnik Kidričeve nagrade.
Stanislav Pirnat