Humar Nanga Parbat Expedition 2005

se je predstavil – Vse od Tomaža Humarja, Nanga Parbata in članov odprave, do medijske pokritosti, stroškov in sponzorjev

Kdo? Tomaž Humar
Kaj? Preplezati še nepreplezan osrednji del najvišje stene na svetu
Kje? Nanga Parbat, Himalaja, Pakistan
Kdaj? Julij 2005
Zakaj? Ker se odzove povabilu …

Tomaž Humar

Rojen 18. februarja 1969 v Ljubljani, živi v Kamniku, je oče dveh otrok. Zaposlen na Carinski upravi v Ljubljani. Od leta 1987 je član Alpinističnega odseka Kamnik. Za njim je več kot 1500 vzponov, od tega 70 prvenstvenih doma in po svetu.
Statusi: alpinist (1990), alpinistični inštruktor (1993), gorski reševalec (1993).
Priznanja: zlati cepin za vzpon na Ama Dablam (1996), slovenski alpinist leta 1996, 2000, nominacija za zlati cepin za vzpon na Daulagiri (Francija, 1999), Bloudkova nagrada (1999), častni znak Republike Slovenije (1999), encian za življenjsko delo (2000, Trento, Italija), ki ga prejme poleg dveh legend Reinholda Messnerja in Edmonda Hillaryja, nominacija za zlati cepin za Aconcaguo (Francija, 2004).
Film Reticient wall prejme srebrni encian v Trentu, Italija ter grand prix v Katmanduju. Film Daulagiri Express prejme nagrado zlata kamera v Gradcu ter grand prix v Popradu na Slovaškem.
Je tudi avtor tako doma kot tudi v tujini “razgrabljene” knjige Ni nemogočih poti.
Številne objave v priznanih tujih alpinističnih revijah.

“Pa sam plezat sem hotu!”
opravičuje Tomaž svoj alpinistični opus, Reinhold Messner pa mu priznava, da je izjemen alpinist, tisti, ki je alpinizem v velikem slogu spet pripeljal tja, kjer je bil na primer v času velikega Jerzija Kukuczke. Tomaž ne sledi zgolj svojemu času. Da je pred njim, je dokazal s solo vzponom v južni steni Daulagirija leta 1999. Gre za neponovljiv podvig, s katerim je odprl novo dimenzijo klasičnega alpinizma.

Odprave – vse uspešne, razen dveh
1994: Ganeš, 6986 m
1995: Anapurna, 8091 m
1996: Ama Dablam, 6826 m
1996: Bobaje, 6808 m
1997: Lobuče, 6119 m
1997: Pomuri, 7165 m
1997: Nuptse, 7742 m
1998: El Capitan
1999: Daulagiri, 8167 m
2002: Šiša Pangma 8046 m
2003: Nanga Parbat – poskus
2003: Aconcagua, 6960 m
2004: Jannu 7464m – poskus
2005: Cholatse, 6440 m

Čas za spremembo
Da ga ima rada Himalaja, pravi Tomaž, bogovi tudi, so si bili enotni zdravniki, ko je po padcu v klet nedograjene domače hiše znova shodil. Zlom desne stegnenice in zdrobljena leva peta. Deset operacij. Življenje na nitki. In nato diagnoza: invalidski voziček do smrti. A Gozdni Joža, kot se je sam poimenoval že v trdi mladosti, se je postavil na noge. “Kjer je volja, tam je pot.” Posledice ostajajo: spodnji sklep na levi nogi ni krožno gibljiv, desna noga je za dva centimetra in pol krajša, trd sklep na desnem palcu noge! Hodi težje kot pleza … A misel je ostala – po Daulagiriju, kam naprej?
“To vprašanje se je zadnja leta pojavljalo tako kot v preteklosti ob mejnikih, ko se zdi, da se kolesje razvoja predvsem v razmišljanju za trenutek, če že ne ustavi, vsaj upočasni, za kar bi lahko krivili pomanjkanje prave motivacije, predvsem pa ideje, ki nas pripelje do novih spoznanj in ta do novih zavedanj.” Čakal je povabilo in poklicala ga je Gola gora, kot imenujejo Nanga Parbat. Nanga Parbat

Najbolj zahodni himalajski vrh se, ločen od ostalega gorovja, nahaja v pakistanskem delu pokrajine Kašmir in je s svojimi 8125 metri deveta najvišja gora na svetu. Drži se je ime The Killer Mountain. Preden je Hermann Buhl leta 1953 stopil na njen vrh, je umrlo 31 ljudi – katastrofe so si, vse od britanske odprave Mummeryja leta 1895, kar sledile. Leta 1934 je vihar pogoltnil štiri nemške alpiniste in šest nosačev, tri leta kasneje je snežni plaz v taboru pokopal žive ljudi: 18 šerp in 12 alpinistov. Kosa smrti, sodeč po statistiki, najpogosteje kosi prav na tej gori, od tod tudi to srhljivo ime. V naročju gore je za vedno ostal tudi brat Reinholda Messnerja, ki je bil z goro od leta 1970 dobesedno obseden. Messnerjeva oziroma nemško-italijanska in še dve odpravi, poljsko-mehiška, ki sta jo vzpostavila prijatelja Slovencev Carlos Carsolio in Jerzy Kukuczka ter Schellova smer, so doslej edine tri preplezane smeri v Rupalski steni. Humar pa – ne levo ne desno – izbral je še nepreplezano osrednjo smer, ki je ena največjih težav sodobnega alpinizma. S svojimi 4700 metri višine velja za najvišjo steno na planetu, ob dejstvu, da gre za tehnično izredno zahtevno, logistično in orientacijsko zapleteno ter nenazadnje zelo nevarno steno. Možno jo je preplezati le z bogatimi izkušnjami, izredno psiho-fizično pripravljenostjo, veliko drznosti in predvsem danosti. Lahko jo prepleza eden od tisočih, je izračun Messnerja. Kdo?

Ljubezen na drugi pogled
Pred natanko dvema letoma je Tomaž priznal premoč naravi. Po štirih neuspelih poskusih aklimatizacije v Messnerjevi smeri, za katere so bile krive predvsem hude zdravstvene težave in izjemno neugodne vremenske razmere, se je enajstčlanska odprava Nanga Parbat 2003 vrnila domov. Temperature v zahodnem Pakistanu so bile nenavadno visoke za mesec julij, zaradi česar sta se sneg in led v gorah ves čas topila. Iz pobočij se je valilo nenavadno veliko plazov, sneg v Messnerjevi smeri pa je bil še nad 6.000 metri tako mehak, da se je vdiral do pasu in čez. Piko na i so dodale zdravstvene težave … Projekt se je končal, ne pa tudi sanje …

Ko se čas ustavi …
Namen je isti. Pred vstopom v osrednji del stene, se bo Tomaž aklimatiziral v še neponovljeni Messnerjevi smeri, skupaj s soplezalcem Alešem Koželjem in snemalcem Stipetom Božičem. Ob polni luni naj bi vstopil v smer. Med plezanjem se bo soočal s padajočim kamenjem, seraki, snežnimi plazovi, težko orientacijo. Plezanje ponoči, praktično brez možnosti počitka, razen v posebej zanj izdelani spalni vreči, pripeti na dva ledna vijaka. Podrobnosti ne ve nihče … Neznanka ostaja tudi sestop: po še neponovljeni Messnerjevi smeri ali na severno, Diamirsko stran, v nepoznano prostranost …

Člani odprave

Tomaž Humar, vodja odprave
Aleš Koželj, alpinist: 30 let, doma iz Kamnika, član AO Kamnik, dve leti Tomažev soplezalec, izkušnje: odprava Janak 2002, Aconcagua in Cholatse (s Humarjem), eden najperspektivnejših slovenskih alpinistov;
Stipe Božič, alpinist, snemalec: Humarjev prijatelj in na odpravah njegova desna roka, najuspešnejši hrvaški alpinist, osvojil tri najvišje vrhove sveta – Mount Everest, K2, Kangčendzenga;
Anda Perdan, zdravnica: spremljevalka vseh Tomaževih odprav v zadnjih petih letih;
Nataša Pergar, bioterapevtka: raziskuje avre plezalcev pri njihovih naporih, že četrto leto spremlja Tomaževe energije, avtorica knjige Vidne in nevidne poti;
Maja Roš, novinarka POP TV-ja, kot novinarka Dela je spremljala tudi odpravo Ski Everest 2000, avtorica knjige Prvi – na smučeh z Everesta.Časovni potek odprave (okvirno)

V soboto, 2. julija, ob 7.25 polet z Brnika, preko Londona v Islamabad. Dva, tri dni urejanja dokumentacije in nakupov, dva dni vožnje z džipi na severovzhod Pakistana in dan hoje do višine 3300 metrov, kjer bo postavljen bazni tabor. Predviden prihod pod goro je 8. julij. Sledi aklimatizacija, predviden vstop v steno pa je okoli polne lune, 21. julija. V Slovenijo naj bi se vrnili v začetku avgusta.Medijska pokritost

Medijski sponzorji odprave so POP TV, Radio Slovenija in Delo, ki bodo v dnevnoinformativnih in drugih oddajah oziroma na časopisnih straneh dnevno spremljali potek odprave. Dogajanju bo možno slediti tudi na spletnih straneh: www.humar.comwww.24ur.comwww.rtvslo.siwww.delo.si – na vseh domenah bomo novice osveževali tudi ponoči.

Mediji bodo novice in fotografski ter tonski material lahko povzemali po internetni strani www.humar.com. Za stike z javnostmi bo v baznem taboru skrbela novinarka POP TV-ja (uredništva 24UR) Maja Roš, dosegljiva na odprava@humar.com. Za tehnično podporo Humarjeve internetne strani bo v Sloveniji skrbel Marko Čuk, dosegljiv na cuk@cuk.nu.

Stroški odprave

Okoli 100.000 USD

Sponzorji odprave

Večji sponzorji: Mobitel, KD Group, Mercator – Intersport
Partner projekta: Slovenska turistična organizacija
Ostali sponzorji: Planet Zdravja, Colgate, Zavarovalnica Maribor, Camp, Asolo, Lowe Alpine, Iglu šport, Adidas eyewear, Equip, Talum, TOM, Jelovica, Fujifilm

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja