Himalayadventure MMXXVI – Api (7.132 m)

Peter Hámor na poti v odmaknjeni zahodni Nepal

Peter Hámor

Peter Hámor (61) je tik pred odhodom na svojo novo odpravo zapisal nekaj misli o gori, ki jo je izbral za leto 2026: Api Himal, najvišji vrh pogorja Gurans Himal na skrajnem zahodu Nepala. Api (7.132 m) leži v območju Yoka Pahar, v okrožju Darchula, regiji, ki je znana po svoji odmaknjenosti, redkih obiskovalcih in presenetljivo skromni alpinistični zgodovini.
Čeprav so raziskovalne odprave v to območje prihajale že v letih 1899, 1905 in 1936, se nihče ni lotil vzpona. Prvi resen poskus sta leta 1953 opravila Škota W.H. Murray in John Tyson, a neuspešno. Leto pozneje je sledila italijanska odprava, ki se je končala tragično – trije člani so izgubili življenje.
Prvi vzpon je uspel šele 10. maja 1960, ko sta člana japonske odprave Katsutoshi Hirabayashi in Gyaltsen Norbu Sherpa preplezala severozahodni greben. Dan pozneje sta se jima na vrhu pridružila še Yasusuke Tsuda in Motoho Terasaka.
V več kot sedmih desetletjih je bilo na Api le sedem uspešnih odprav, na vrhu pa je stalo le 21 alpinistov. Zahodni vrh, Api West (7.076 m), ostaja še vedno brez pristopa.

Hámorjev odhod v letu 2026
Hámor letošnje odprave ni začel tako, kot je načrtoval. Tik pred odhodom je zbolel njegov partner Tomáš Petrík, zato se je moral Peter proti Api odpraviti le z ženo Marienko ter s preverjeno kuhar­sko ekipo Manem in Narisom, ki sta ga spremljala že na njegovih prejšnjih sedemtisočakih v območju Kančendžonge.
Kljub spremembam ostaja optimističen: »Verjamem, da se zdaj ne bo zgodilo nič več neobičajnega in da bomo čez nekaj dni vsi štirje srečno prispeli v srce najvišjih in najlepših gora pogorja Gurans Himal…«
Za Hámorja je to tudi povratek v čas, ko je v Himalaji šele začenjal – v pokrajino, kjer so ljudje in gore še vedno takšni, kot so bili nekoč.

Slovenski podpis na Apiju
Slovenci imamo na tej gori pomemben, a pogosto spregledan dosežek. Leta 1996, 31. oktober – 4. november, sta Dušan Debelak in Janko Meglič preplezala prvenstveni vzpon po jugovzhodni steni: Alpos–Facig, Solza za Jasno (TD+ V+, 95° / IV, 55°, 2600 m), splezala na vrh in sestopila po isti smeri. Smer ostaja ena najpomembnejših slovenskih linij v odmaknjenem zahodnem Nepalu.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja