Grossglockner | Stüdlgrat

Najlepša smer na Großglocknerju (Velikem Kleku) je nedvomno Stüdlgrat. Greben, ki se enakomerno dviga čez 400 metrov nadmorske višine. Korak za korakom se vzpenja plezalec po lestvici na »Vrh Avstrije«. Vse podrobnosti o vzponu so v klasičnem videu.
Sredi januarja je na Stüdlgratu prišlo do tragične smrti, ki je bila medijsko odmevna. Video in čas predvajanja nimata nobene povezave s tem dogodkom. Izdelan je ob 100. obletnici smrti Johanna Stüdla kot prikaz “klasičnega Stüdlgrata” v prihajajoči Panorami DAV …

Johann Stüdl
(1839 – 1925)

Johann Stüdl je bil rojen 27. junija 1839 v Pragi, umrl pa je 29. januarja 1925 v Salzburgu. Bil je praški trgovec in promotor alpinizma v Avstriji. Leta 1867 je Johann z bratom Franzem prvič prišel v Kals pod Großglocknerjem, da bi se povzpela na najvišjo avstrijsko goro. Tam je zvedel, da prebivalci Kalsa iščejo sponzorja za svoj načrt, da bi opremili novo smer po jugozahodnem grebenu z vrvmi na Großglockner. Leta 1868 je Stüdl financiral tudi izgradnjo po njem poimenovane Stüdlhütte, ob vznožju jugozahodnega grebena, prvega zatočišča sploh v Srednjevzhodnih Alpah. V začetku 20. stoletja je jugozahodni greben dobil ime Stüdlgrat, ki je v uporabi še danes v čast Stüdlu. Poleg svojega dela na območju okoli Großglocknerja je dal pobudo in financiral tudi gradnjo več drugih koč v alpskem prostoru. Med njimi sta Prager Hütte in Clarahütte, (poimenovana po ženi trgovca z vinom iz Prage, ki ga je poznal) v območju Großvenedigerja, pa tudi Glorerhütte na Großglocknerju in Payerhütte na Ortlerju.
Na predlog župnika Franza Senna iz Venta v Ötztalu je Johann Stüdl leta 1869 v Kalsu ustanovil prvo združenje gorskih vodnikov v Vzhodnih Alpah in tako postavil temelje današnjemu organiziranemu sistemu gorskih vodnikov v Avstriji. Bil je tudi ustanovni član Nemške planinske zveze (DAV) in 50 let predsednik praške sekcije DAV …

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja