Gorenjski Glas, 7. februar 2003
“Vsaka kazen bi bila premila za ljudi, ki odhajajo v gore kljub slabi vremenski napovedi. Tokrat smo namesto njih plačali kazen mi,” je dejal radovljiški gorski reševalec Jožef Peljhan, ki je leta 1982 sam preživel nesrečo v plazu pod Stolom.
Krma – Žalost in jeza hkrati sta veli iz ust gorskih reševalcev, ki so se v torek opoldan utrujeni, premraženi in predvsem pretreseni vračali z zasneženih pobočij Julijcev. Pod Konjskim sedlom je zahrbtni plaz utrnil življenje njihovega vrstnika iz Mojstrane, dva pa je izpustil iz svojega objema. Če ne bi madžarska planinca prejšnji dan krenila proti Kredarici in zašla v težave, tudi njih gotovo ne bi bilo tam.
Med vožnjo v Krmo je naš fotograf odmikal pogled s ceste na zasneženo pokrajino in vzdihnil: “Glej, kakšna pravljica!” Oba sva zamolčala misli naprej: “Kako je lahko lepota narave varljiva. Prejšnjo noč je stresla vso krutost na ljudi, ki so pomagali drugim v nesreči.” Hitela sva proti Kovinarski koči. a od tam so se že vračali tisti, proti katerim sva bila namenjena.
Skupina gorskih reševalcev seje ustavila v gostilni v Spodnjih Gorjah, kjer so se utrujeni posedli okrog mize. Nanjo so postavili in prižgali svečo. V spomin na Martina, njihovega prijatelja, ki ga je ponoči vzel plaz. Ob srebanju čaja nam je načelnik Gorske reševalne službe Slovenije Toni Smolej iz Radovljice pripovedoval, kaj se je nad Krmo dogajalo prejšnji dan. Še prej je s kepo v grlu in solzami v očeh skozi zobe iztisnil: “Najraje bi vse to pustil! Nismo še preboleli nesreče na Okrešlju. sedaj pa se je v nas zarezala nova rana. Kes je hudo, ko izgubimo dobrega kolega in prijatelja. In jezni smo, da ne zaležejo vsa naša opozorila na nevarnosti, ki bi se jim dalo izogniti!”
Reševalce so poklicali na pomoč v ponedeljek proti večeru s Kredarice, kamor je sam prišel madžarski planinec Attila. Njegov prijatelj Norbert je ostal z zlomljeno nogo nad Konjskim sedlom. Čeprav sta bila primerno opremljena za zimsko turo, je zdrs povzročil poškodbo. K ponesrečencu se je vrnil najprej rojak z odejami, okrog 21. ure pa so bili pri njem že prvi člani postaje GRS Mojstrana. V drugi skupini seje vzpenjal tudi načelnik Janez Brojan. Še preden so dosegli sedlo, je počilo v strmini. S Kurice je zgrmel velik snežni plaz, ki je zahteval svoj davek med reševalci.
“Desetim reševalcem iz Mojstrane se je že prej pridružilo 10 članov postaje GRS Kranjska Gora. Oni so ponoči prepeljali v dolino mrtvega tovariša in pomagali sestopiti enemu od ponesrečenih reševalcev. Po obvestilu o nesreči v plazu smo ustanovili krizni štab, v katerem so bili poleg vodstva GRS in republiškega štaba CZ delavci policije. V torek zjutraj so prišli na pomoč še reševalci iz petih postaj in pripadniki gorske enote policije. Razdelili smo se v tri skupine, ki so z veliko težavo napredovale v globokem snegu. Helikopterja policije in vojske nista mogla poleteti z Brnika zaradi megle, na srečo pa je polet iz Lesc uspel Romanu Bernardu iz Žirovnice. Pristal je na okrog 2500 metrih višine, kjer so reševalci vkrcali Madžara. Prepeljali so jih v jeseniško bolnico, mi pa smo po sestopu reševalcev končali akcijo pred poldnevom,” je opisal načelnik Toni Smolej naporno in tvegano reševanje. Trenutne razmere v gorah so zaradi proženja plazov smrtno nevarne, opozarjajo reševalci. Plazenje snega je bilo krivo tudi za zdrs in smrt planinca pred nedavnim na Grintovcu. Januarja letos se je zgodilo že 15 gorskih nesreč. Ker se je tudi februar začel tragično, si v bodoče želijo čimmanj klicev na pomoč, zlasti zaradi izzivanja nesreče!
Stojan Saje
foto: Gorazd Kavčič
