Jutro, 30. april 1931
Celje, 28. aprila 1931
Na občnem zboru Savinjske podružnice SPD je načelnik g. sod. sv. Fran Tiller v uvodu posvetil tople besede v preteklem letu umrlim članom: bivšemu dolgoletnemu predsedniku g. Franu Kocbeku, bivšemu tajniku g. učitelju Zdolšku in ustanovniku g. Petru Majdiču. Dalje se je zahvalil vsem dobrotnikom podružnice, ki so jo zvesto podpirali v delovanju.
Poročilo tajnika Krajnca navaja, da je podružnica štela lani 680 rednih in 66 ustanovnih članov. Ima v oskrbi Celjsko kočo, 2 koči na Mozirski planini, Kocbekov dom na Korošici, Piskernikovo in Tillerjevo kočo v Logarski dolini in Okrešelj. Celjsko kočo je imela podružnica v najemu 10 let od mestne občine. Ker pogodba letos izteče, jo bo treba obnoviti, zlasti ker je koča najbližja postojanka za celjske smučarje. Zimski obisk v koči znatno nakriljuje poletnega. Druga smučarjem priljubljena koča je Mozirska, stara kakor nova. Slednja je namenjena v prvi vrsti smučarjem, vendar pozimi za prenočevanje ni primerna, ker je premrzla. Treba jo bo preurediti in postaviti peči. Novi Kocbekov dom na Korošici je bil dogotovljen lani in se bo stara koča opustila. Pozimi obisk doma zaradi izredno težavnega terena ni velik, vendar pa je bil lani znatno večji, kot poprej. Frischaufov dom na Okrešlju že davno več ne zadošča velikemu navalu gostov. Ker je dohod turistov, izletnikov in letoviščarjev v Piskernikovi in Tillerjevi koči vedno večji in ker ima Logarska dolina zdaj ugodno avtobusno zvezo s Celjem, je odbor pričel graditi nov velik in moderen hotel, ki bo nekaka matična in glavna stavba. Do začetka sezije bo stavba v sirovem stanju že izgotovljena, popolnoma dokončana pa bo šele prihodnjo pomlad. Treba bo zbrati še veliko denarja, ker je doslej nabrana komaj četrtina potrebnega kapitala. Zato naj vsi prijatelji planinstva priskočijo na pomoč s čim izdatnejšimi prispevki. Začasno pa bo pač treba najeti potrebno posojilo pod najugodnejšimi pogoji pri kakem denarnem zavodu. Lani je bila postavljena v Logarski dolini velika avtomobilska garaža in je bil splaniran tudi večji prostor za postajališče.
Lani so bile na novo markirane poti in popravljene vse markacije v celjskem okolišu in v Savinjskih planinah. Obenem so bile popravljene tudi vse poti in brvi.
Na binkoštni ponedeljek se je težko ponesrečil v Turskem žlebu g. Darko Ropaš iz Celja kmalu nato pa ljubljanski dijak Abram. Oba ponesrečenca so spravili v dolino in v bolnico društveni člani. Smrtnih žrtev lani ni bilo.Grajati je treba malomarnost večine obiskovalcev naših koč, ker se nočejo vpisati v spominsko knjigo; zato tudi ni mogoče voditi točne ali vsaj približne statistike o dejanskem obisku planinskih koč. Pokazala se je tudi nujna potreba zimskega oskrbovanja Mozirskih koč.
Zimskosportni odsek je včlanjen od pomladi 1930 pri Mariborskem zimskosportnem podsavezu. Ima 57 verificiranih članov, od teh je 14 članic in 18 dijakov. Pokazalo se je, da se najboljši smučarski naraščaj rekrutira ravno iz dijaštva. Da se omogoči čim večji pristop, je dijaštvo letos oproščeno članarine. Odsek je deloval v pretekli sezoni zelo živahno. Poučeval je novince, delal izlete, udeleževal se smučarskih tekem itd. O Veliki noči je priredil tečaj pri oskrbovanem Kocbekovem domu. Udeleževalo se ga je okrog 80 tečajnikov. Zaradi pogoste hude megle je bila orijentacija zelo otežkočena in so morali prireditelji markirati vso progo od Vodol do Korošice s 148 rdečimi zastavicami, ki jih je pa polovico odnesel vihar in jih zametel s snegom. Korošica bo o Binkoštih zopet oskrbovana in bo tudi snega še vedno dovolj. V januarju 1932 se bo vršila pri Celjski koči podsavezna slalom-tekma. Zato bo gojil odsek le vaje v smuku in slalomu, ne pa teka na dolge proge.
Blagajniško poročilo g. Vrtovca je izkazalo nad 800.000 Din letnega denarnega prometa. Preglednik računov g. Prekoršek je našel vse knjige v najvzornejšem redu in je bila izrečena blagajniku ter odboru topla zahvala. Delegate za glavno skupščino bo volil odbor sam. Zastopnik Osrednjega odbora g. dr. Senjor iz Maribora je predlagal, naj bi podružnica ustanovila poseben gospodarski odsek, ki bi vodil oskrbo koč in tako razbremenil itak preobremenjenega predsednika.
