S seje Sveta za notranje zadeve OLO Kranj
Glas Gorenjske, 21. december 1959
Pretekli teden je bila v prostorih OLO Kranj seja Sveta za notranje zadeve kranjskega okraja. Na dnevnem redu je bilo med drugim tudi delo in problemi Gorske reševalne službe, poročilo o gradnji okrajnega gasilskega doma v Kranju in problematika mladinskega prestopništva.
V kratkem poročilu je Maks Štrosmajer med drugim nakazal nekaj problemov Gorske reševalne službe. Dejal je, da se vzporedno z razvojem domačega in tujega turizma na območju okraja večajo tudi naloge in potrebe GRS. V okraju deluje 8 postaj s 107 reševalci. Za strokovno usposobljenost so reševalci izvedli 3 zimske in 13 letnih reševalnih tečajev, seminarje za prvo pomoč, 9 treningov in tečaj za vodnike lavinskih psov. Posebno težavo predstavlja obveščanje reševalcev in traja zbiranje ekipe tudi 4 ure. S tem se izgubi dragoceni čas, ki je v mnogih primerih lahko odločilnega pomena. V letu 1959 je bilo izvedenih 67 reševalnih akcij, v katerih je bila nudena pomoč 57 ponesrečencem. Med njimi je bilo 6 smrtnih primerov. V razpravi so med drugim poudarili, da bi bilo potrebno vseh osem postaj tehnično opremiti. Nadalje je čutiti veliko pomanjkanje radio zvez, ki bi bile nujno potrebne pri reševalnih akcijah. Z vse večjim razvojem turizma se bo prav gotovo pojavila potreba po poklicnih gorskih reševalcih, kajti dosedanji so vsi zaposleni po naših kolektivih. Proučiti bo nujno potrebno sistem obveščanja med planinskimi kočami in pri reševanju s fonoporti. Seveda pa je potrebno reševalce opremiti tako, da ne bodo v nevarnosti tudi za svoja življenja. Finančno bodo morali prav gotovo pomagati ljudski odbori, DOZ, socialno zavarovanje in drugi.
O mladinskem prestopništvu je poročal Jože Mihelič in je med drugim dejal, da za reševanje teh problemov ni odgovorno samo tajništvo za notranje zadeve, temveč vsi faktorji, ki se ukvarjajo z vzgojo mladine. Pri tem je poudaril, da je presenetljiva ugotovitev, da velika večina mladoletnikov prestopnikov izhaja iz popolnih družin, to je z obema staršema, tem sledijo otroci z enim rediteljem, v veliki manjšini pa so otroci brez staršev. Nadalje je zanimiva ugotovitev, da so starši teh otrok dobro situirani (ekonomsko) in ni podlaga prestopništva ekonomsko pomanjkanje, ki bi mladino sililo v tatvine in druga kazniva dejanja. Občinski ljudski odbori preko svojih organov za socialno skrbstvo in varstvo družin vse premalo skrbijo za pravočasne vzgojne in varstvene ukrepe, pogosto celo takrat ne ko jih na te stvari opozori Tajništvo za notranje zadeve. – v prihodnje bodo morali socialno skrbstveni organi po občinah posvetiti večjo skrb preventivni dejavnosti na področju mladinskega prestopništva .
M. Ž.
