Planinski vestnik 2002/12
Gino Buscaini (1931–2002)
Konec letošnjega turobnega in deževnega poletja je za možgansko kapjo umrl znani alpinist in gorniški publicist Gino Buscaini. Rodil se je leta 1931 v Vareseju, bil sprva oficir pri mornariškem letalstvu, kasneje pa se je popolnoma posvetil goram. Opravil je nad 1000 pomembnih alpinističnih vzponov po vsem svetu (med drugim je prvi solo ponovil smer Bonatti-Ghigo v Grand Capucinu), mednarodni sloves pa si je pridobil predvsem kot pisec gorniških vodnikov in monografij. Sam ali pa skupaj s svojo nerazdružljivo življenjsko sopotnico Silvio Metzeltin je napisal več odličnih enciklopedičnih ali izbirnih vodnikov po Alpah in Andih. Za vzornika pri pisanju vodnikov mu je bil sloviti alpinist in napredni razumnik Ettore Castiglioni, čigar delo je Buscaini nadaljeval. Za vodilo pri svojem delu si je izbral rek Saint-Exupéryja, da »knjiga ni napisana takrat, ko se ji ne da več nič dodati, ampak takrat, ko se ji ne more nič več odvzeti«.
Med njegova najboljša dela nedvomno sodi mojstrsko napisani vodnik po skupini Mont Blanca, ki je po natančnosti, preglednosti in berljivosti ostal neprekosljiv v evropskem merilu. Edinstvene so tudi njegove monografije o Dolomitih, opremljene s sijajnimi in informativnimi fotografijami. Za nas Slovence je Buscaini pomemben predvsem kot pisec odličnega vodnika Alpi Giulie iz leta 1974. Menim, da ni boljšega vodnika v tujem jeziku o naših Julijcih; iz njega izžarevata veliko občudovanje do naših gora in naklonjenost do naše dežele. Danes vodnika žal ni moč nikjer dobiti, tisti srečneži, ki ga imamo, pa se bomo Buscainija vedno spominjali s spoštovanjem in toplo mislijo v srcu.
Andrej Mašera
