Slovenski alpinizem 1995
Gašerbrum I, smučarska ’95
Slovenska himalajska odprava Ski 8000 Gašerbrum I.
Cilj: Vzpon na Gašerbrum I in smučanje z vrha po Japonskem ozebniku.
Vodja Janez Golob (55), namestnik in zdravnik Iztok Tomazin (35), Marko Čar (25), Simon Čopi (31), Urban Golob (25) in Matija Jošt – Matic (24).
26.05. so odpotovali iz Ljubljane; polet Zagreb – Amsterdam – Karači – Islamabad in
27.05. z avtobusom v Ravalpindi.
30. – 31.05. urejanje formalnosti in nakupi hrane.
01.06. so se z avtobusom odpeljali v Skardu.
02. – 03.06. so zbirali nosače in opravili zadnje nakupe, potem pa začeli s pohodom.
07.06. si je Urban Golob na ledeniku Baltoro poškodoval nogo.
10.06. so prišli do mesta za bazni tabor na sotočju ledenikov Gašerbrum in Baltoro, 5000 m visoko.
11.06. so urejali bazni tabor.
12.06. je vseh pet zdravih članov odprave v 13 urah zahtevnega pohoda po razbitem ledeniku doseglo plato na višini 5800 m, kjer so postavili dva šotora (T1) v katerih so potem tudi prespali.
13.06. so vodja, Čopi in Jošt sestopili v bazo, Čar in Tomazin pa sta raziskala pobočje do 6000 m; do ledenega slapu pod severno steno. Prespala sta v T1 in se
14.06. vrnila v bazo.
15.06. sta se vodja in Jošt povzpela v T1, v njem prespala in se
16.06. skozi ledeni slap povzpela do platoja pod severno steno, kjer sta na višini 6300 m postavila šotor (T2) in v njem tudi prespala.
17.06. sta sestopila v bazo, zamenjala pa sta ju Čar in Tomazin, ki sta do večera po Japonskem ozebniku priplezala do višine 6500 m in se potem vrnila v T2.
18.06. sta kljub viharju (začetek poslabšanja vremena, ki je bilo potem očitno usodno za Svetičiča) sta se povzpela do višine 6750 m ter poiskala in opremila prehod čez strmo skalno stopnjo ter na najvišji točki (depo) pustila opremo za T3.
19.06. sta v slabem vremenu sestopila v bazo.
22.06. so J. Golob, Čopi in Jošt odšli proti T1. Prvi se je kmalu obrnil, pa tudi druga dva sta se zaradi vremena pod seraki obrnila in vrnila v bazo.
25.06. se je vreme izboljšalo, Čopi, J. Golob in Jošt so se v globokem snegu povzpeli v T1. Eden od šotorov je bil podrt in polomljen, za silo so ga popravili in prespali.
26.06. so vsi trije nadaljevali proti T2; Čopi na smučeh, ostala dva sta gazila. Toda v globokem snegu sta morala odnehati. Vrnila sta se v T1, Čopi pa je svoj in njun tovor znosil do vznožja ledenega slapu in se šele potem vrnil v T1. V njem je prespal s Čarom in Tomazinom, ki sta se medtem povzpela iz …, Golob in Jošt sta se vrnila v bazo.
27.06. so se Čar, Čopi in Tomazin na smučeh povzpeli do T2 in v njem prespali. Vreme se je spet poslabšalo.
28.06. so se vsi trije zaradi viharja pri robni zevi Japonskega ozebnika obrnili in odsmučali v dolino.
29.06. je bilo slabo vreme.
30.06. sta se J. Golob in Jošt povzpela do T1 in v njem prespala.
01.07. sta na smučeh nadaljevala z vzponom. T2 je dosegel le Jošt, Golob se je moral zaradi slabega počutja obrniti v lednem slapu.
V T1 so se povzpeli Čar, Tomazin in Čopi, ki je potem nadaljeval in se v T2 pridružil Joštu.
02.07. Čopi in Jošt sta dopoldan začela z vzponom po Japonskem ozebniku, vendar sta morala zaradi globokega snega odnehati – Jošt 6500 m visoko, Čopi pa na 6700. Sestopila sta v T1. Golob je sestopil v bazo, Čar pa se je s Tomazinom povzpel v T2.
03.07. sta po 13 urah garanja v globokem snegu s težkimi nahrbtniki (z vso smučarsko in plezalno opremo, vrvi za zavarovanje poti in opremo za T3) preplezala Japonski ozebnik in na skalnem pomolu 7000 m visoko postavila šotor, v katerem sta prespala. V bazo sta uspela poslati le kratko sporočilo, potem je bila zveza prekinjena.
04.07. ni bilo zveze med bazo in vršno navezo; v bazi je vladala negotovost, saj so v višinah slutili vihar.
Čar in Tomazin pa sta pripravljala opremo in nabirala moči. Ob šestih zvečer pa sta začela z odločilnih vzponom. Plezala sta vso noč, gazila sneg do kolen in čez
05.07. ob 5.53 pa sta bila srečno na vrhu Gašerbruma (8068 m). Vreme je bilo jasno, le močan veter in hud mraz. Šele malo pred osmo jima je uspelo vzpostaviti zvezo z bazo in sporočiti veselo novico. Kmalu za tem sta začela s smučanjem, Čar na snežni deski, Tomazin na smučeh.
Po dveh urah zahtevnega smučanja (najtežje je bilo takoj pod vrhom -150 m visoka snežna vesina z naklonino 50 stopinj, nižje 35-50) sta bila v T3.
Jošt se je tega dne s še tremi Baski povzpel v T1.
06.07. sta Čar in Tomazin v viharju presmučala najzahtevnejši del smeri: Japonski ozebnik, 600 m visok, s povprečno naklonino ok. 50°; 40 m najožjega dela (ponekod celo manj kot meter) sta predrsela ob pritrjeni vrvi, čez 25 m kopno skalno pregrado v spodnji tretjini pa sta se morala spustiti. Mimo T2 in skozi ledeni slap sta potem smučala še do višine 5300 m. Do večera sta potem z J. Golobom, ki ju je pričakal, v T1 sestopila v bazni tabor.
Čopi se je iz baze povzpel v T2, kjer se je pridružil Joštu.
07.07. sta Čopi in Jošt zaradi močnega vetra ostala v T2,
08.07. pa sta se povzpela v T3, kjer pa sta našla od viharja poškodovan šotor. Nekako sta ga popravila in čeprav se je vreme začelo slabšati, v njem tudi prespala.
09.07. je Čopi že ponoči z Baski odšel proti vrhu, toda zaradi viharja so na 7500 m odnehali. Jošt pa jih je zaradi hudega mraza (nekaj mesecev pred odpravo je v Alpah hudo ozebel) počakal v T3. Ker se je vreme še naprej slabšalo, imela pa sta tudi kar nekaj zdravstvenih težav, sta se Čopi in Jošt odločila za sestop.
10.07. sta dosegla T1, kjer sta srečala Čara, J. Goloba in Tomazina, ki so se do tja povzpeli z namenom, da bi pospravili T2 in T1; Tomazin je imel namen v primeru lepega vremena namen še enkrat poskusiti z vzponom na vrh in to po novi smeri.
Toda – iz baze so jim sporočili, da je korejski alpinist pod T1 nenavezan padel v ledeniško razpoko. Čar in dva člana pakistanske vojaške odprave so takoj odšli na pomoč. Korejca so srečno potegnili iz razpoke in namestili na domnevno varno mesto ob njej. Zaradi suma, da so poškodbe težjega značaja, so poklicali Tomazina, ki je iz T1 hitro prismučal do njih. Med pregledom in oskrbo poškodovanca pa so se mu udrla tla in padel je na dno iste razpoke iz katere so potegnili ponesrečenca. In se seveda tudi sam poškodoval.
Iz T1 sta se takoj odpravila na pomoč Čopi in Jošt in začel se je zahteven transport do vmesnega (ABC, 5400 m) tabora. Korejca so namestili na vlake pripravljene iz smuči, Tomazin pa je ob pomoči tovarišev s težavo sam sestopil. Med akcijo je v razpoko padel še pakistanski vodnik, ki pa je bil na srečo navezan. (Kljub temu se je naslednji dan v bazi izkazalo, da je dobil težje poškodbe prsnega koša.) V ABC so prespali in
11.07. so ponesrečenega Korejca prenesli v bazo njegovi tovariši, ki so prišli iz baze in T1, Tomazin pa je ob pomoči Čopija sestopil sam v bazo, kjer je potem postal še sam svoj pacient.
Čar in Jošt sta se iz ABC povzpela do T1, kjer ju je čakal J. Golob. Podrli so T1 in težko otovorjeni sestopili v bazo.
12.07. so počivali.
13.07. so Čar, Čopi in Jošt odšli v ABC po preostalo opremo.
14.07. so pripravljali tovore; zvečer so že prišli nosači.
15. – 19.07. so se vračali v Skardu, Urban Golob in Tomazin sta že toliko okrevala, da sta lahko sama – čeprav s težavo – hodila.
21. – 22.07. Z avtobusom do Ravalpindija.
27. – 28.07. Polet iz Islamabada v Karači, Amsterdam, Zürich in na Brnik. Urban Golob, ki so mu ukradli dokumente in denar, se je vrnil dan kasneje.
