EPIcenter, avgust-september 2007
Froelichov svišč – endemit Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank
S pokojnim Jožetom Završnikom, dolgoletnim vrtnarjem v Juliani, sva se na enem najinih zadnjih skupnih nabiralnih izletov povzpela do Češke koče nad Jezerskim. Jože je izkopal Froelichov svišč(Gentiana froelichii), ki ga v vrtu nismo imeli. Zanimalo ga je, zakaj ima naša rastlina ime po tujem botaniku.
Vrniti se moramo daleč nazaj, ko je leta 1753 švedski botanik Carl Linné v sistematiko rastlin uvedel dvojno imenovanje vrst. Pri poimenovanju veljajo stroga mednarodna pravila, ki jih moramo upoštevati vsi botaniki. Imen ne smemo samovoljno spreminjati, vedno velja prvo pravilno objavljeno ime. Po spletu najrazličnejših okoliščin kdaj pa kdaj dobi rastlina ime, ki ji ne “ustreza”, če lahko uporabimo ta izraz. To se je zgodilo s Froelichovim sviščem, ki ga je leta 1804 na Planjavi v Kamniških Alpah našel naš botanik Franc Hladnik, a je kljub temu dobil ime po nemškem botaniku J. A. Froelichu, ki je leta 1796 napisal delo o rodu sviščev.
Kot kranjski svišč je zapisan na poli Hladnikovega herbarija
Franc Hladnik je odlično poznal slovensko rastlinstvo. Ničesar ni objavil, sodeloval pa je z vsemi vodilnimi botaniki tedanje Evrope. Neznano vrsto s Planjave je poslal v Celovec svojemu mentorju Francu K. Wulfenu, ki pa zaradi smrti ni mogel objaviti opisa nove vrste. To se je zgodilo šele četrt stoletja kasneje. Zanimivo je, da je Hladnik na polo v svojem herbariju zapisal ime Gentiana carniolica, kar bi lahko prevedli v kranjski svišč. Nekateri njegovi botanični prijatelji pa so ga imenovali kar po njem – Hladnikov svišč. Zaradi mednarodno priznanih pravil, ki veljajo pri strokovnem imenovanju rastlin, je vrsta obdržala ime Froelichov svišč. Naši avstrijski sosedje pa ga imenujejo karavanški svišč. Pogost je zlasti na Obirju nad Železno Kaplo.
Rozeta suličastih listov
Visok je pet do deset centimetrov in ima pri tleh rozeto suličastih, ozko žlebastih listov, ki so priostreni in precej čvrsti. Zvonast venec ima pokončne krpe in je svetlo modre barve.
Častitljiva starost
Vrsta je ostanek iz terciarja, iz časov pred ledeno dobo. Gre torej za svišč častitljive starosti. V Kamniško-Savinjskih Alpah in v Karavankah v Sloveniji in v Avstriji na Koroškem je endemična tipična podvrsta Froelichov svišč (subsp. froelichii), ki ima eno osamljeno nahajališče tudi v Italiji na Lopiču v predgorju Julijskih Alp. V Beneških Alpah pa raste podvrsta Zenarijin svišč (subsp. zenariae).
Lani je v Juliani zacvetel samo en osamljen cvet, medtem ko v Alpah njegovi modri cvetovi poživljajo visokogorske trate in grušč.
Dr. Nada Praprotnik, muzejska svetnica, vodja Kustodiata za botaniko in vodja alpskega botaničnega vrta Juliana, Prirodoslovni muzej Slovenije
Vir: https://socasnik.si/upload/publikacije/epicenter-8-9-2007.pdf
