Feratarska sezona v teh še zgodnje pomladanskih dneh deluje na polno, prav tako kot njena športnoplezalna različica. Množica različnih “železnih poti”, neskončnih lestvic, mostičev, ki se kot turistični produkt z (zelo) majhno dodano vrednostjo vse bolj širi in razpenja po nekoristnem svetu peči nad dolinami, je pač realnost.
Novo in odločno ekstremno varianto po stropu v previsu so dodali za adrenalinske sladokusce tudi v feratarskem parku Anelli delle Anguane, San Pietro Valdastico – Vicenza v zgornji dolini Astico… Še tisti, ki sicer rajši plezajo tako, da se prijemajo za skalo in stopajo nanjo, so vzneseno poskusili. Morda bodo ponudniki in uporabniki spet izumili tudi “lojtrce,” da bodo lažje na A1 kot na A0. Je pa skoraj nujno, da na izobraževalnih tečajih začnejo spet kazati stopne zanke, v katere lahko padli stopi, saj samoreševanje je tako ali tako prepovedano, če si kdo sam pomaga, pa reševalci nimajo dela, …
