Stanje v sredini februarja, ki ga lahko mirno od daleč gledamo, je posledica razpoke na dnu jugovzhodnega kraterja vulkana. Od tam je prišel tok lave, ki je nato dosegel višino več ali manj 2000 metrov. V vmesnem času je bilo tudi nekaj eksplozivnih aktivnosti, saj se povečuje aktivnost jugovzhodnega kraterja Etne.
Za obiskovalce Etne obstajajo odloki, ki urejajo dostop do vrhov včasih je možno na območje le v spremstvu vodnika, v času vulkanskih aktivnosti pa je to prepovedano tudi z vodnikom. Približevanje “eruptivnemu gledališču” je pač nekaj, kar je vedno treba opraviti v spremstvu vodnika. Tokovi lave v stiku z vodo so lahko nevarni, saj povzročajo eksplozije in kamenje poka. Tvegano je ne le za tiste, ki to območje poznajo, ampak predvsem za tiste, ki ga ne poznajo in se ne zavedajo, kakšna dejavnost izhaja iz njega.
Za fronto aktivnega razlitja na pobočjih Etne imajo razvito oceno vpliv tipa ‘A’ ā, za katerega je značilna groba in zdrobljena površina, ki jo tvorijo strjeni bloki lave. Čeprav na slikah morda izgleda majhen, so fotografi na terenu ocenili, da je trenutna debelina približno 9 metrov primerljiva s približno 3-nadstropno stavbo. Trenutno je fronta na višini 1.900 metrov, le en kilometer od proge Altomontana.
