Najboljši dolenjski alpinist-Andrej Markovič se na jesensko slovensko himalajsko odpravo na še neosvojene vrhove v Nepalu pripravlja v domačih gorah in v Franciji – Spomladi smučal s Triglava in plezal najtežje smeri – Tudi Breščak
Dolenjski list, 27. julij 2000 dLib.si
TUDI V LUKNJI – Kadar nima časa, da bi se poda! v Alpe, najboljši dolenjski alpinist za plezalno kondicijo skrbi v plezalnem vrtcu v Luknji pri Prečni, kjer so se s plezalnimi veščinami spoznavali vsi novomeški alpinisti. Takole se je lotil smeri Gorjanski škrat.
NOVO MESTO – Osrednja alpinistična odprava planinske zveze Slovenije bo letos slovenske alpiniste vodila v nepalsko Himalajo na še nepreplezane sedemtisočake severno od tretje najvišje gore na svetu Kančendzenge. V odpravi bosta sodelovala tudi Novomeščana Andrej Markovič (alpinistični odsek Novo mesto) in Nejc Breščak (alpinistični odsek Akademik iz Ljubljane). Najboljši dolenjski alpinist Andrej Markovič bo v Himalajo odšel že tretjič, nekaterih še nepoimenovanih vrhov pa se bo lotil skupaj s soplezalcem Urbanom Ažmanom, s katerim seje pozimi in spomladi skupaj pripravljal v domačih gorah in v Franciji, kamor gresta spet naslednji teden.
V Himalaji bodo naši alpinisti preživeli cel september in oktober. Drugi del letošnje zime in pomlad je Andrej Markovič dobro izkoristil, za zahteven podvig v Himalaji pa se je pripravljal v domačih gorah, kjer je v zimskih razmerah preplezal nekaj zelo zahtevnih smeri, navdušil pa se je tudi nad alpinističnim smučanjem. Andrej meni, da so slovenski alpinisti, predvsem tisti, ki se udeležujejo odprav v Himalajo in Južno Ameriko, skoraj povsem opustili plezanje v domačih gorah, kar ni dobro. Na Himalajo se pripravljajo v telovadnicah na umetnih plezalnih stenah, v fitnesu in v plezalnih vrtcih, pozimi pa s plezanjem po zaledenelih slapovih. S plezanjem v pravih gorah alpinist med drugim dobi tudi občutek za orientacijo, kar je v prostranih himalajskih gorah predvsem ob slabem vremenu zelo pomembno, s plezanjem v zimskih razmerah pa se prilagodi tudi na mraz in veter, ki sta v Himalaji še precej hujša kot v domačih gorah.
Z Urbanom Ažmanom, s katerim bo Andrej jeseni odpotoval v Himalajo, sta bila najbolj dejavna med velikonočnimi in prvomajskimi prazniki. Skupaj sta smučala z Malega Triglava, sam pa je presmučal najbolj strm o melišče v slovenskih gorah med Martuljško Pončo in Oltarjem med skalnimi pregradami po smeri Kačji jezik, ki jo je prvi presmučal legendarni Nejc Zaplotnik. Andrej pravi, da je smuk po Kačjem jeziku tako strm, da si je moral na smučarsko palico navezati cepin, s katerim bi se v primeru padca takoj ustavil, saj bi bil vsak daljši zdrs lahko usoden. Z Ažmanom sta v Kamniških Alpah ponovila nekaj najtežjih smeri Tomaža Humarja. Medtem ko je ta čas najboljši slovenski alpinist leta 1993 za smer Nirvana v južni steni Kogla potreboval tri dni, sta Andrej in Urban 240 m visoko steno z 8-metrskim previsom, ki sta ga morala premagati s prostim plezanjem, porabila le 12 ur. Smer je ocenjena z VIII A3+. V južni steni Skute sta prosto preplezala smer Tomaževa skušnjava, kar je prva ponovitev smeri, ocenjene s VII A2, ki jo je Humar preplezal na tehnični način. V Južni steni Rušice v Julijskih Alpah sta ponovila smer Mimo strehe, ki jo je prvi preplezal legenda slovenskega alpinizma Franček Knez.
Ker jeseni ne bo imel časa, se je Andrej to pomlad še posebej potrudil tudi pri študiju in že izpolnil pogoje za vpis v četrti letnik ljubljanske fakultete za šport, julij pa je s svojo spremljevalko Manco Furlan izkoristil za kolesarsko popotovanje po Dalmaciji, na ta način pridobljena vzdržljivost pa mu bo tako kot plezalna spretnost še kako prav prišla tudi v Himalaji.
Poleg tega je v že poletni razmerah junija z Nejcem Breščakom prosto ponovil najtežjo prosto plezalno smer v Koglu Amonit, ocenjeno z VIII. stopnjo, za katero so značilni prehodi, kjer je zelo malo možnosti za varovanje. S soplezalcem Blažem Germekom iz Ljubljane je preplezal tudi najtežjo tehnično smer v Štajerski Rinki nad Okrešljem, spominsko smer Miša Nerata, ki jo je prvi preplezal Novomeščan Armand Polegek – Luka, označena pa je z A3.
I.V.
