EPIcenter, avgust-september 2003
Zelo prijetno smo bili presenečeni nad odzivom bralcev rubrike Vaški posebneži. Kar nekaj izmed njih, ki so nas poklicali oziroma obiskali v našem uredništvu, nam je postreglo z novimi zgodbami in prigodami. Tako smo sprejeli povabilo Pavla Četrtiča iz Kobarida in se v prvih avgustovskih dneh z njim podali na izlet k puščavnikovi jami pod Krnom.
Izlet do puščavnikove jame ni zahteven, saj tja vodi skoraj položna pot, ki je markirana ter označena z lesenimi smerokazi. Da pa boste lahko pričeli polurno pohajkovanje do jame, se morate s svojimi jeklenimi konjički najprej popeljati v vas Krn. Avto lahko pustite na manjših “parkirnih” prostorih ob cesti. Ob tem pa le pazite, da bo glavna cesta ostala prehodna za domačine in njihovo kmetijsko mehanizacijo. Na ovinku, tik preden pot zavije proti zadnji domačiji (Rutarjevi) v vasi, je na desni strani makadamski odcep, po katerem morate nadaljevati svojo pot. Že po približno desetih minutah hoje bo pred vami prvi smerokaz z napisom Puščavnikova jama. Smerokazi vas bodo nato vodili do želenega cilja.
Puščavnik iz Krna
Starejši ljudje se še vedno spominjajo puščavnika iz Krna, Majdelča, kot so ga klicali vaščani od Volarij do Tolmina. Krnčani pa so mu pravili Klinčar. Njegovo pravo ime je bilo France Gabršček in kot desetletni deček je moral daljnega leta 1886 zapustiti rodne Gabrje. Njegova družina se je namreč izselila v Nemčijo. France je služil vojsko v nemških enotah, sodeloval je pri preboju soške fronte in bil v bojih dvakrat ranjen. Po končani vojni se je vrnil k družini v Porurje, se zaposlil v rudniku, oženil ter postal oče dveh otrok. Nesrečne okoliščine so ga privedle do tega, da je fizično obračunal z ženo in njenim prijateljem, v sporu pa je eden izmed njiju podlegel poškodbam. Zaradi tega dogodka se je France vrnil v Posočje, vendar ne v Gabrje temveč visoko pod planino Sleme. Preživljal se je z zbiranjem in prodajo železa, ki ga je odnašal v Kobarid ali Tolmin. Vedno ga je zvesto spremljal pes mešanec po imenu Miško. Puščavnik je ponavadi sedel na polici pod jamo (sedaj je podrta), od koder je bil lep razgled na vas Krn, tako da je takoj opazil tujca in se je lahko umaknil. Tudi domačini iz vasi. ki so mu prinašali hrano, so vsak dan preverili, ali sedi na polici. Tako so vedeli, da je živ in zdrav.
Jama in Svetinova Ukana
Nemci so v času ofenzive na Slemenu in Rdečem robu leta 1944 našli jamo in bili prepričani, da so odkrili že dolgo iskano partizansko tehniko (tiskarno). Tako je Tone Svetina v II. delu knjige Ukana med drugim opisal tudi puščavnikovo srečanje z Nemci.
Snežni plaz
Zimo leta 1952 je zaznamovala obilica snega. 14. februarja sta tako Ciril Šavli – Jernejev in Lojz Gregorčič – Tonovcev že doma pred hišo ugotovila, da je jamo zasul ogromen snežni plaz, ki je ponoči prihrumel s Slemena. Ne da bi pomislila na nevarnost, sta si nadela krplje, vzela lopate in se odpravila na pomoč. Puščavnika sta odkopala mrtvega, njegov drugi pes, tudi Miško, pa je plaz preživel. Po pripovedovanju domačinov je bil za puščavnika usoden ogenj, ki ga je v jami zakuril, da bi si razsvetlil prostor. Tudi sam je namreč pričel z izkopavanjem rova. Žal pa mu je samo meter in pol pred površjem zmanjkalo kisika.
Slikovita pot
Naj bralcem omenimo, da jih bo pot, v kolikor se bodo seveda odločili obiskati puščavnikovo jamo, vodila tudi mimo častitljivo starih stoletnih bukev in italijanskega bunkerja iz 1. svetovne vojne, v bližini katerega se steza nadaljuje na planino Kuhinja. Pri sami jami boste očarani nad slapoma pod Klincom, ki sta bila ob našem obisku zaradi poletne suše žal brez vode. Nadejamo pa se lahko, da bo v jesenskih dneh njuna slika popolnoma drugačna. Od tu se pot nadaljuje do planine Pretovč, do katere boste potrebovali približno 30 minut.
INFOFLEŠ
• Pot lahko začnete v vasi Krn v smeri proti planini Pretovč.
• Do jame vas bodo usmerjali leseni smerokazi, ki se pojavijo po desetih minutah hoda.
• Pot je primerna tudi za družine z majhnimi otroci.
• Med potjo ni nobene gostilne, zato pohodnikom priporočamo, da si s seboj vzamejo kaj za pod zob.
Vir:
• Puščavnik pod Krnom, po pripovedovanju domačinov zbral in uredil Pavel Četrtič
Besedilo in foto: Patricija Rejec
Vir: https://socasnik.si/upload/publikacije/epicenter-7-8-2003.pdf
