Dietrich Hasse

pionir alpskega plezanja in kronist vertikale

Dietrich Hasse (1933 – 2022)

Dietrich Hasse (* 24. marec 1933, Dresden † 19. april 2022, Prien am Chiemsee) je bil nemški alpinist, pisec in učitelj, ki je zaznamoval zgodovino evropskega plezanja z izjemnimi vzponi, publicističnim delom in pionirskim raziskovanjem plezalskih območij.

Hasse je odraščal v Bad Schandauu v Saški, kjer je v 1950-ih letih postal eden najboljših plezalcev v Elbsandsteingebirge. Med njegovimi najpomembnejšimi prvenstvenimi smermi v Sächsische Schweiz so:
-Talweg na Höllenhundu
– Westgrat na Falkensteinu
– Rudolf-Fehrmann-Gedächtnisweg na Bloßstocku

Leta 1955 je zapustil Vzhodno Nemčijo in se preselil v Zahodni Berlin, nato v južno Nemčijo. Po študiju geografije, biologije in politike je deloval kot gimnazijski učitelj v Stuttgartu in Münchnu.
Leta 1958 je Hasse skupaj z Lotharjem Brandlerjem, Jörgom Lehnejem in Sigi Löwom opravil prvenstveni vzpon po direttissimi severne stene Velike Cine v Sextenskih Dolomitih. Smer, znana kot Hasse-Brandler, je bila takrat najtežja tehnična plezalna smer v Alpah (VI/A2 ali VI-/A3), z več kot 140 klini. Vzpon je sprožil razprave o etiki uporabe varoval in materiala v plezanju.
Kasneje je smer postala simbol napredka: leta 1987 sta jo Kurt Albert in Gerold Sprachmann preplezala prosto, leta 2002 pa jo je Alexander Huber preplezal free solo, kar velja za eno najdrznejših dejanj sodobnega alpinizma.

Hasse je sodeloval na več mednarodnih odpravah:
– Hindukuš (1960)
– Andi (1969)
– Hoggar, Sahara (1971/72)
Od leta 1975 je pogosto obiskoval grško Meteoro, kjer je prispeval k razvoju plezanja in dokumentiranju območja.

Bil je avtor številnih knjig in vodnikov:
– Felsenheimat Elbsandsteingebirge (1979)
– Wiege des Freikletterns (2000)
– večjezični plezalski vodniki za Meteoro
Deloval je kot urednik revije Bergkamerad do leta 1964, nato kratek čas v mladinskem oddelku Nemške alpinistične zveze.

Od leta 1990 je bil častni član Saškega planinskega društva (Sächsischer Bergsteigerbund). Njegovo delo je pustilo trajen pečat v zgodovini prostega plezanja, tehničnega alpinizma in plezalske publicistike.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja