Kamniški občan, oktober 1975
Sezona 1974 je bila izredno uspešna. Spomnimo se samo udeležbe trojice Kamničanov na V. JAHO na Kangbačen (Škarja – vodja, Trobevšek – prišel na vrh 7902 m, Pollak – prišel na Wedge Peak), uspehov novega Ažman-Bauman-Kramar v Centralnih Alpah (BRENVA, ozebnik med COURTES in DROITES, sev. stena TRIOLET), zimskih ter letnih vzponov v domačih gorah in drugih dejavnosti. Za vse uspehe smo dobili več priznanj: odsek je bil druga najboljša športna organizacija v občini, njegov član Bojan Pollak pa športnik leta. Po teh izrednih dosežkih bi pričakovali padec aktivnosti. Toda odsek ni popustil. Novi načelnik Cene Kramar je znal ustvariti še boljše delovno vzdušje. Tako se uspehi nadaljujejo tudi v letošnje leto.
Na VI. JAHO sodeluje Pollak. Cilj Makalu je nedvomno težji kot lanski Kangbačen. Makalujeva 3000 m visoka južna stena je velik in privlačen cilj za odprave. Pred dvema letoma so se v njej poskusili naši alpinisti in jo preplezali, pod vrhom pa so se zaradi slabega vremena obrnili. Poskusile so še tri odprave, a nobena ni prišla tako visoko kot naša. Pozimi je bilo preplezanih nekaj lepih smeri, vendar zaostajajo za vzponi prejšnjih let. Vredno pa je zapisati, da so Klemenc, Kramar in Pollak odšli v Švico z namenom, da bi pozimi preplezali severno steno MATTERHORNA. Namen jim je prekrižal kložasti plaz, ki so ga sprožili, in so se obrnili, srečni, da so ostali živi.
Na smučarskem alpinističnem prvenstvu je bilo doseženih nekaj odličnih posameznih uvrstitev (Škrlepova), največ pa je vredno prvo mesto ekipe alpinistov na Kamniškem sedlu. To tekmovanje pripravljamo tradicionalno skupaj s postajo GRS. Letos je lepo vreme privabilo več kot 100 tekmovalcev in kar precej gledalcev. Vsako gibanje v gorah zunaj nadelanih poti štejemo med alpinistične dejavnosti in tako moramo sem uvrstiti tudi turne smuke. Skrajna oblika turnih smukov je premagovanje sten in strmin ozebnikov s smučmi na nogah seveda. Tudi pri nas se prebuja ta način smučanja, kar dokazujejo prvi uspehi (Dušan Kregar je smučal z vrha Grintovca naravnost na Jame; z vrha Brane na Kamniško sedlo so smučali Ažman, Kramar ter Plevel in Podbevšek D., v Bosovo grapo v vzhodni steni Brane pa so se spustih Ažman, Škrlepova in Volkar).
Konec marca se je pričela plezalna šola. Prijavljenih je bilo precej in nekatere smo zaradi neprimerne starosti ali planinskega predznanja napotili v mladinski odsek. V začetku poletja so pripravniki opravili prve vzpone. Tako so imeli možnost plezati s starejšimi alpinisti ali pa se udeležiti skupnih tur, med katerimi sta bila tudi Južni raz Skute in Greben Planjave.
Pri odseku sta že nekaj let delovali alpinistični sekciji Domžale in Mengeš. Ker so člani teh sekcij postali dovolj samostojni, so se junija osamosvojili in ustanovili odseke pri svojih društvih. S tem se je pojavilo precej problemov, ki jih je bilo potrebno rešiti, nekateri pa še obstajajo. Med tem so najbolj pereči: število članov je padlo za polovico; ostalo nas je kakih 20, razbile so se nekatere uspešne naveze, vzponi so se prepisali v novo ustanovljene odseke itd. Zato je tudi manj vzponov. Če je padla kvantiteta, pa tega ne moremo reči za kvaliteto. Zaradi vzponov v Centralnih Alpah se je še dvignila. Na MONT BLANC, najvišjo točk o Evrope, je stopilo sedem članov odseka: Škarja, Humar, Pollak, Mulej, Aco Berlec ter Ažman in Kramar dvakrat. Na DOME DE GOUTER je prišel Trobevšek. Izredno lepo in stanovitno vreme je nato omogočilo nekaj lepih vzponov. Naveza Ažman Kramar je ponovila smer BONATTI – ZAPPELLI iz leta 1963. Skrajno težka 750 m visoka smer doslej še ni bila ponovljena. Nato je Kramar z Andrejčičem preplezal tudi severno steno Les Droites. Ta 1100 m visoka stena velja za eno najtežjih v Alpah. Pred 12. leti so jo naskočili Humar, Šimenc in Škarja. Slabo vreme jih je prisililo, da so odnehali 300 m pod vrhom. Kramar je torej poravnal dolg Kamničanov v tej steni. Kako velika sta ta uspeha, pove tudi podatek, da je Bonattijeva smer prvič ponovljena, čeprav mlajše smeri v njeni neposredni bližini štejejo že po pet in več ponovitev, Droites pa je bila ponovljena približno 20 krat.
V Dolomitih je bila Žerjavova. Bila je tudi na Marmolatti in Civetti. Čebulj je s soplezalko preplezal severno steno FUSCHERKARZKOPFA v skupini Grossglockner. Na ta tritisočak sta stopila tudi Mulej in Bauman. Številna odprava v poljske Tatre ni imela sreče z vremenom, in so malo plezali. Omeniti velja smer če z ploščo v MNIHU in Greben Apostolov. Pri nas so gostovali tudi poljski prijatelji alpinisti, so preplezali tudi nekaj lepih smeri, med drugimi tudi prvenstveno poljsko smer v Dedcu nad Korošico. Humar in Škarja sta bila teden dni v BERNER OBERLANDU v Švici, a ju slabo vreme ni spustilo na nobeno turo.
