Slovenske novice, 01. december 2023
1300 PODPISOV PODPORE
PD Radovljica od nekdanjih oskrbnikov Valvasorjevega doma neupravičeno terjalo odškodnino. Priljubljena oskrbnika Aleš Štefe in Petra Bratuša zgodbo o uspehu nadaljujeta v Mihovem domu.
Septembra 2019 se je ob vznožju karavanške gore Stol žalostno končala uspešna zgodba. Aleš Štefe, priljubljeni oskrbnik Valvasorjevega doma, je skupaj s partnerico Petro Bratuša po sedmih letih dela v planinski postojanki ostal brez dela.
Planinsko društvo (PD) Radovljica se je brez posebne obrazložitve odločilo za prekinitev sodelovanja, in to kljub temu, da je dom pod njunim oskrbništvom postajal iz leta v leto bolj priljubljen in bil kar trikrat izbran za naj planinsko kočo. Na svoji spletni strani je planinsko društvo tedaj zapisalo, da so razlogi za odpoved predvsem v različni viziji in pogledih na vodenje doma. V znak podpore za oskrbnika, za katera se je govorilo, da sta iz ponudbe in dogajanja v planinski koči naredila čudež, so obiskovalci Valvasorjevega doma v peticiji zbrali celo več kot 1300 podpisov, a ni prav nič pomagalo.
Zahtevali še denar
Po njunem odhodu izpod Stola je PD Radovljica želelo od njiju še neupravičeno izterjati skoraj pet tisočakov evrov. Zoper podjetje, prek katerega sta Aleš in Petra oskrbovala Valvasorjev dom, so namreč vložili odškodninsko tožbo v vrednosti 4831 evrov, a se je to prejšnji teden na Okrajnem sodišču Radovljica izkazalo za neutemeljeno. Obravnava, ki jo je vodila sodnica Barbara Gomilar, se je tako končala s poravnavo oziroma je tožeča stranka tožbo umaknila.
Kot nam je po poravnavi povedal Štefe, ki je zdaj s partnerico že peto leto oskrbnik Mihovega doma pod Vršičem, so se iz PD Radovljica nadnju spravili popolnoma neupravičeno. »Najprej so nama z zavajanjem, lažnimi obljubami, ponudbo o najemu in nečloveškim ravnanjem povzročili nepopravljivo škodo, potem pa vložili še tožbo, v kateri je šlo za močno napihnjene, predvsem pa banalne zadeve. Povsem jasno je bilo, da so se naju že nekaj časa pred vročeno odpovedjo preprosto želeli odkrižati. Želeli so tudi skrajšati odpovedni rok s pogodbenih šest mesecev na vsega en mesec. Ker na to nisva pristala, so pač počakali, da se pogodbeni odpovedni rok izteče.«
Skoparili pri nabavi
Težave v hribovskem raju pod Karavankami so se po njegovem mnenju začele s prihodom nove strokovne delavke na PD Radovljica. »Gospa ni bila hribovka in ni imela nikakršnih izkušenj z oskrbovanjem planinskega doma. Prišla je delat red in se je, ne glede na pogodbo, vtikala v naše delo, nam tehtala porabljeno kavo, jemala pogodbene pravice, onemogočala vpoglede v naše poslovanje … Skratka, ni nam pustila nobene osebne in pogodbene samostojnosti.
Midva sva hotela zadržati doseženo kakovost, ona pa je s podporo društva skoparila pri nabavnih cenah prehranskih surovin. Za primerjavo nam je dajala ponudbo visokogorskih postojank, predvsem njihovega Pogačnikovega doma. Vendar pa njena trditev, da če je neka surovina dobra za visokogorje, bo dobra tudi za Valvasorjev dom, pri nama ni zdržala. Meniva namreč, da se tako ne da delati in da je zagotavljanje dobre in kvalitetne ponudbe hrane osnova za preživetje sleherne planinske koče v sredogorju,« je jasen Štefe.
Kdo bo sploh delal? »Marsikje želijo, da so oskrbniki na razpolago 358 dni v letu, dopusta pa bi jim privoščili sedem dni, najemnino navili nerazumno visoko, kot da je planinski dom lokal sredi Bleda, ali pa plačali minimalno za oskrbovanje doma. In – vedno izgovori, češ da je vzdrževanje domov drago. Tako preprosto ne bo šlo! Razmislite, kdo bo v tako mizernih, včasih celo nečloveških razmerah in za tako plačilo sploh še delal,« sporoča Aleš Štefe planinskim društvom.
S podobnimi težavami se ukvarjajo v veliko planinskih postojankah, zato primanjkuje oskrbnikov in osebja. »Mnogi PD so tako požrešni na denar, da zahtevajo nenormalno visoke najemnine ali pa se gredo sami oskrbništvo in za njih delajo prostovoljci iz PD. Ampak prostovoljstvo je lahko kratka rešitev v sili. Oskrbništvo ni idilična služba v objemu gora, kjer se uživa v lepih razgledih, sem in tja skuha kak čaj in klobaso, in to je to. Oskrbništvo ni delo za zraven, ampak je in mora biti način življenja, ki zahteva celega človeka oziroma par, brez drugih obveznosti. To pa pomeni stalno skrb, odrekanja, predvsem pa garanje takrat, ko se imajo množice ljudi najlepše,« je poudaril Aleš in dodal, da s Petro že 11 let, odkar sta oskrbnika, nista imela poletnega dopusta, ampak si teden ali dva oddiha vzameta običajno v deževnem novembru.
Žal nista že prej odšla
Po njunem prihodu na Mihov dom pod Vršičem, kjer sta že pet let, je po njuni zaslugi tudi ta že dvakrat postal naj planinska koča, oskrbnika pa sta nadvse zadovoljna z odnosom in sodelovanjem s PD Kranjska Gora, ki je lastnik koče in jima jo daje v najem.
»To je povsem druga pesem, s PD Kranjska Gora zares zgledno sodelujemo, se dopolnjujemo in si pomagamo. Nihče iz društva se ne vtika v najino delo, midva poravnava najemnino in stroške, sodelujeva pri akcijah in realizaciji v zvezi z vzdrževanjem in obnovo doma in na koncu smo prijatelji in vsi zadovoljni. Če bi tako delala vsa planinska društva, ne bi imeli težav z odnosi, osebjem in oskrbniki. Sedaj, ko vidiva, kako se lahko dobro, umirjeno in uspešno dela v planinskem domu, nama je iskreno žal, da sva tako dolgo vztrajala v nemogočih razmerah na Valvasorjevem domu in da nisva že prej odšla drugam,« je sklenil Štefe, ki še naprej prisega na kakovostno domačo ponudbo in pozimi pričakuje obiskovalce vsak vikend, od petka do nedelje.
Tina Horvat
