Slovenski alpinizem 2005
Nepal, Himalaja, Daulagiri VII
15. september 2005 – 01. november 2005
Blaž Navršnik (vodja), Mitja Plohl, dr. Žare Guzej, Rok Dečman, Matej Kladnik, Brin Štabuc, David Lešnik, Andrej Napotnik
Daulagiri VII – Putha Hiunchuli (7246 m),
NEMŠKA SMER, 14. 10. 2005, Blaž Navršnik, Matej Kladnik, 50-70 st., 2000 m. Prva ponovitev smeri.
15. 09. Dunaj – Katmandu.
16. – 19. 09. Katmandu.
20. 09. Katmandu – Beni.
21. – 27. 09. Pristop do baze (4200 m). Beni – Darbang – Sibang – Muna – Gurdža – baza.
28. 09. Urejanje baznega tabora.
30. 09. Prvi so se proti gori odpravili Lešnik, Štabuc in Navršnik. Čez reko, ledeniško moreno in strma travnata pobočja so se povzpeli do ledenika in postavili tabor T1 (5167 m).
01. 10. Plohl in Napotnik gresta do tabora T1, Navršnik, Štabuc in Lešnik pa iz T1 v bazo.
02. 10. Guzej, Dečman in Kladnik gredo prespat na T1, Napotnik in Plohl se vrneta v bazo.
03. 10. Lešnik, Štabuc, Navršnik in Jangbu se iz baze ponovno odpravijo v T1, ki ga dosežejo ob 9. uri dopoldan. Z opremo za višje tabore nadaljujejo čez ledenik. Pod seraki z vrvjo opremijo skalno stopnjo in se povzpnejo na zgornji plato, kjer jih ustavi megla. Postavili so šotor in prespali.
04. 10. Navršnik, Lešnik in Štabuc nad skalno stopnjo prečijo zgornji plato in postavijo vmesni tabor med T1 in T2 in se vrnejo v bazo. Plohl, Dečman, Guzej in Napotnik se odpravijo na enko in tam prespijo.
05. 10. Vsi razen zdravnika se z enke odpravijo na dvojko. Pri opremljanju snežnega žleba z vrvmi je skala zadela Plohla v roko in nogo. Ob pomoči je sestopil do šotora, Kladnik in Napotnik pa sta do mraka opremila 200-metrski žleb skoraj do konca.
06. 10. Zjutraj so Dečman, Kladnik, Napotnik in poškodovani Plohl sestopili do enke. Po pregledu poškodb je zdravnik posumil na večje poškodbe mišic, kar je pomenilo za Plohla konec odprave. Iz baze so Lešnik, Štabuc in Navršnik prinesli dodatno opremo in hrano in nadaljevali do vmesnega tabora. Guzej, Plohl, Kladnik in Dečman so sestopili v bazo. Napotnik in šerpa Jangbu sta ostala na enki.
07. 10. Navršnik, Lešnik in Štabuc so do konca opremili žleb, nadaljevali čez snežni plato in pod seraki na višini 5900 metrov postavili tabor 2. Jangbu je zdrsnil čez serak, potolčenemu pomagajo do šotora. Navršnik je sestopil do enke, kamor je iz baze prišel tudi Kladnik.
08. 10. Štabuc in Lešnik sestopita z Jangbujem v bazo, Napotnik in Kladnik pa se vzpeta do vmesnega tabora. Podreta šotor in se vzpneta do dvojke.
09. 10. Napotnik zjutraj ne čuti desne roke in komaj govori, pomanjkanje kisika je bilo verjetno vzrok lažje možganske kapi. Po posvetu z zdravnikom s Kladnikom takoj sestopita, stanje pa se počasi izboljšuje.
10. 10. Po desetih dneh so ponovno vsi skupaj v bazi. Popoldan odidejo Lešnik, Štabuc in Dečman na enko.
11. 10. Sledijo jim Navršnik, Kladnik, Guzej in Jangbu.
12. 10. Prva ekipa na dvojki poskuša opremiti prehod med seraki, vendar sta Dečman in Lešnik zbolela. Iz enke kreneta Navršnik in Kladnik, Lešnik in Dečman pa sestopita do enke in skupaj z Guzejem nadaljujeta do baze.
13. 10. Opremijo pot čez serake. Na višini 6300 metrov so postavili T3. Naslednji dan naj bi poskusili priti na vrh.
14. 10. Fantje na dvojki se ob treh odpravijo. Na poti proti vrhu so se najprej spustili za 100 metrov in prečili dolgo pobočje pod visečimi seraki. Zaradi strahu pred ozeblinami je Štabuc obrnil na zadnji strmini. Navršnik in Kladnik sta nadaljevala in ob 10.30 dosegla vrh. Sestopila sta do trojke, skupaj s Štabucem so nadaljevali do T2, Navršnik pa se je spustil še do enke.
15. 10. Pospravijo vse tri višinske tabore.
17. 10. Zapustijo bazo.
20. 10. Prispejo v Beni.
02. 11. Vrnitev domov.
