Neverjetna zgodba o Ballovi piramidi, ki je bila preplezana pred 60 leti –
Nahaja se pri Avstraliji in je visoka 572 metrov – Zgodba o odkritju, poskusih in prvem vzponu
V vodah Tihega oceana, malo stran od Avstralije, se dviga mogočna osamljena gora. Ballova piramida oster stolp iz vulkanske kamnine se dviga 572 metrov nad morsko gladino, dvajset kilometrov od večjega otoka Lord Howe. Če se primerja površje oceana z melišči, je piramida nekako tako visoka kot Velika Cina. Zgodba o odkritju otoka je povezana z britanskim naseljevanjem Avstralije. Leta 1788 je poročnik Henry Lidgbird Ball z ladjo »Supply« odložil več obsojencev in vojaških spremljevalcev na oddaljenem otoku Norfolk. Ko so se vračali, so opazili skupino otokov, ki niso bili označeni na nobenem zemljevidu. Naziv največjemu je Henry posvetil lordu Howu, poveljniku britanske mornarice, bližnji skalni stolp pa (kar) sebi.
Petinšestdeset let kasneje, leta 1853, je drugi britanski častnik Henry Mangles Denham z ladjama Herald in Torch narisal zemljevid območja vključno z bližnjimi otočki. Leta 1882 je geolog Henry Wilkinson iz rudniškega oddelka Novega Južnega Walesa pristal ob vznožju Ballove piramide in odkril, da je narejena iz bazalta. Ostanki vulkana, ki je izbruhnil pred 65 milijona let.
Na vrhu
Še lep čas je minil, preden so prišli za mornarji in geologi tudi plezalci. Leta 1936 je kapitan Morissey pristal ob vznožju piramide in sam uspel preplezati 120 metrov. Padel je in se rešil zaradi vegetacije, ki ga je ustavila ter uspel vrniti.
Deset let kasneje se je Frank Barlow ponovno poskusil povzpeti, prišel na približno polovico in pustil nekaj vrvi v steni. Sledili so nadaljnji poskusi, vendar se željni vrha zaradi razburkanega morja, iz katerega so jih opazovali morski psi, niso mogli niti približati piramidi.
Leta 1964 se je skupina plezalcev iz Sydneyja prvič resneje povzpela. Toda Rick Higgins, David Roots in spremljevalci, vsi člani Rover Scouts, so morali opustiti vzpon četrti dan, potem ko jim je zmanjkalo hrane in vode. Odpravo je načrtoval osemnajstletni Dick Smith, ki je postal eden najbolj znanih avstralskih pustolovcev.
Ekipa, ki so jo sestavljali Bryden Allen, John Davis, Jack Pettigrew in David Witham iz Sydney Rock Climbing Cluba, je bila uspešna in je dosegla vrh 14. februarja 1965. Naslednji dan se je Pettigrew vrnil na vrh z Novozelandcem Jackom Hillom, medtem ko sta se Don Willcox in Ben Sandilands ustavila pred vrhom. V naslednjih letih so se poskusi vzpona na goro nadaljevali, a vremenski in oceanski pogoji so bili vedno nepredvidljivi. Leta 1969 je drugi vzpon pripeljal do snemanja dokumentarca za Australian Broadcasting Corporation.
Deset let pozneje je Dick Smith skupaj z alpinistoma Johnom Worrallom in Hughom Wardom dosegel vrh. V tistih letih je bila tudi skrivnostna japonska ekspedicija (ni jasno, ali je dosegla vrh ali ne) in splezala »direttissimo,« kot pravijo avstralska poročila po navpični zahodni steni.
Prepoved plezanja zaradi zaščite redkih vrst
Zgodovino Ballove piramide je spremenila ekspedicija, ki jo je leta 1966 izvedel entomolog David McAlpine, ki je odkril več brezživih primerkov paličnjaka na otoku Lord Howe (Dryococelus australis), ene najredkejših živali(c) na Zemlji. Zaradi tega je od leta 1982 plezanje na Piramidi uradno prepovedano. Odločitev se ni spremenila niti zaradi dejstva, da je leta 2001 druga ekipa entomologov nekaj deset metrov pod vrhom odkrila nekaj deset živih primerkov paličnjakov.
Vseh do danes uradno priznanih vzponov na Ball’s Pyramid ni kaj več kot dvajset, okoljske težave in oddaljenost od podpornih točk pa kažejo, da je skrivnih poskusov malo.
Leta 2013 sta dva BASE skakalca, Američan Jeb Corliss in Brazilec Luigi Cani, s helikopterjem preletela Ball’s Pyramid in skočila z višine 1330 metrov ter ustvarila impresivne in nenavadne posnetkee. Čar velike skale sredi oceana je še vedno tam.
