Film režiserja Bradyja Corbeta je delno postavljen v rudarsko mesta Carrara. In ne da bi hotel, svet opozori na opustošenje toskanskega gorovja – cave di Michelangelo
Hector Pettinaroli je na Montagni TV povzel in osvetlil drugo plat (medalje) o ravno nagrajenem filmu Brutalist, ki je (najbrž res) dober film. Ni naključje, da je film režiserja Bradyja Corbeta prejel kar tri oskarje: za najboljšega glavnega igralca (Adrien Brody), za zvočno podlago (Daniel Blumberg) in za fotografijo (Lol Crawley).
Film je bil delno posnet v Carrari in njeni okolici, veliko prostora pa so posvetili znamenitim kamnolomom marmorja. Čudovite podobe (torej tudi priznanje za fotografijo), ki dosegajo namen, da celemu svetu pokažejo lepoto območja in pripovedujejo zgodbo o kamnolomih z njihovim pomenom za umetnost in arhitekturo.
Valorizacija ozemlja s pomočjo kinematografije je dobra in pravilna stvar in občina Carrara je storila dobro, ko je skoraj v realnem času razširila sporočila za javnost, ki povzdigujejo tesno povezavo med kamnolomi, umetnostjo in ozemljem. Toda pri predstavnikih lokalnih oblasti ni bilo nič govora o okoljskem opustošenju, ki se dan za dnem dogaja na gorovju blizu obale Versilie, niti o posledicah za zdravje tistih, ki delajo v kamnolomih in prebivalcev, ki trpijo za posledicami zahrbtne “marmettole” (prahu, ki nastane pri pridobivanju in obdelavi marmorja), ki prodira v tla do podtalnice.
Vsak opravlja svoje delo in na koncu je vsak tudi presenečen, ko prvič obišče kamnolom marmorja. Pojavi se začudenje, ki pa ne sme zasenčiti ostalega, ki ga je treba doživeti z zavedanjem. Koliko ljudi npr. ve, da se 80 odstotkov marmorja, pridobljenega iz kamnoloma Bettogli v Carrari, tistega, ki ga je ovekovečil The Brutalist, uporablja za industrijo kalcijevega karbonata, torej zdrobi v prah? Podoben odstotek najdemo v drugih apuanskih kamnolomih (drugje so seveda kopi, ki so tudi stodstotno namenjeni pridobivanju prahu … calcita z ogromnimi stranskim škodljivimi produkti in ostanki – op. o.). Pozabiti je treba na Michelangelove kamnolome, morda bi jih bilo pravilneje kombinirati z belili zobne paste.
Okoljska združenja se že leta borijo proti opustošenju Apuanskih Alp in dosegajo pomembne, a nikoli odločilne rezultate. Preveč ekonomskih interesov je v igri. Tako Carrara žonglira med naslovom Unescovega kreativnega mesta, bojem prebivalcev za zaščito svojega ozemlja in zdravja ter nedvomnim vplivom kapitala. Brutalist ne pove vsega tega, a to ni namen filma. Kar pa ima tudi zasluge, čeprav verjetno nenamerno, da okoljski problem postavlja v ospredje planeta, je dober film. Ni nepomembno, če …
